Svet okoli nas doživljamo s čustvi in glasba v naši biti prebudi določene občutke. Glasba na ljudi vpliva blagodejno in nas notranje bogati, izboljšuje naše razpoloženje ter nas motivira. Skupino mož je ljubezen do glasbe vzpodbudila, da so leta 1701 na domu ljubljanskega patricija Janeza Bertolda pl. Hofferja ustanovili Akademijo filharmonikov. Letnico 1701 in napis Academia Philharmonicorum je danes videti na pročelju palače Slovenske filharmonije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Namen Akademije je bilo igranje nebeške glasbe, ki bi se ljudem vtisnila v spomin in bi trajala večno. Njihov simbol so bile orgle nebeške device Cecilije, katerih piščali so po zemlji razlivale presladko harmonijo, ob tem pa vsakogar povzdigovale tudi k nebesom. Zadnji podatek o Akademiji seže v leto 1769, toda spomin nanjo je ostal.
Akademija filharmonikov je bila vzgled za nastanek Filharmonične družbe leta 1794. Ta je združevala Slovence in Nemce ter v svoje vrste privabila ugledne ljudi. S svojim obstojem so želeli plemeniti čustva ljudi z izbiro dobrih skladb in oblikovati okus z dobro izvedbo. Njihovi častni člani so postali tudi nekateri svetovno znani glasbeni mojstri, med njimi sta bila tudi Josef Haydn in Ludwig van Beethoven.
V drugi polovici 19. stoletja, po Pomladi narodov, se je tudi med slovenskim narodom začela dvigovati narodna zavest in občutek do domovine. Leta 1872 je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, ki je skrbela za razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti. Nasprotja med Nemci in Slovenci so bila vse večja. Višek napetosti se je zgodil jeseni leta 1908, ko so v Ljubljani izbruhnile demonstracije v znak podpore Družbe svetega Cirila in Metoda. Že nekaj let prej so tekli pogovori o ustanovitvi slovenskega orkestra, ki je bil za razvoj slovenske glasbe nujen. Demonstracije, katere so dvignile slovensko narodno zavest in slovenski upor nemškemu kulturnemu pritisku, so bile povod za ustanovitev Slovenske Filharmonije 23. oktobra 1908. Člani ljubljanske društvene godbe so imeli redni občni zbor v hotelu Ilirija na katerem je prišlo do dogovora z Glasbeno matico o združitvi in preimenovanju društva v Slovensko filharmonijo v Ljubljani. Na zboru je koncertni ravnatelj Matej Hubad poudarjal, da je ustanovitev koncertnega orkestra za Slovence in Ljubljano kulturna zahteva. Kapelnik orkestra je postal mlad češki dirigent Vaclav Talich. Prvi veliki koncert je Slovenska filharmonija priredila v hotelu Union že 25. oktobra 1908. Spored prvega velikega »ljudskega« koncerta, kot so ga imenovali, je predvideval kar nekaj posameznik točk med njimi tudi Leoncavallovo fantazijo iz opere Glumači in fantazijo iz opere Bedricha Smetane Prodana nevesta. Koncert je požel velik uspeh, saj se ga je udeležilo okrog 600 ljudi. Kljub temu so nekateri na sporedu pogrešali več skladb slovenskih skladateljev. Prve dobe razcveta Slovenske filharmonije je bilo konec septembra 1913, ko je prišlo do njenega razpusta. Razpustu so botrovale finančne težave in strankarska nesoglasja ter odhod Vaclava Talicha.
Sledila je prva svetovno vojna, ki je glasbeno delo na Slovenskem še bolj onemogočila in ga zmanjšala na minimum. Novo nastala tvorba SHS je odrezala vse kar je kazalo nemški pridih, posledica tega je bila razpustitev Filharmonične družbe. Prav pomanjkanje simfoničnega orkestra je v novi državi SHS pomenilo resno osiromašenje glasbenega življenja v Ljubljani. Med vojno je zveza godbenikov neuspešno poskušala oživeti Slovensko filharmonijo. Ta je bila prebujena šele leta 1947 na pobudo skladatelja Marjana Kozine, dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba.
Slovenci se lahko pohvalimo z bogato glasbeno zgodovino. Prve pesmi v slovenskem jeziku so bile prepevane že v 6. stoletju. Velik del naše preteklosti smo se morali boriti proti kulturnim pritiskom tako s severa kot iz juga. Toda slovenska glasba je obstala in bo ostala. Skozi glasbo smo Slovenci lahko izkazovali čustva domoljubja in se kot narod s svojo kulturo in jezikom tudi oblikovali. Odkrit odpor proti nemškim kulturnim pritiskom je botroval k nastanku Slovenske filharmonije. Ta je aktivna še danes in še vedno bogati slovenski glasbeni prostor.
