V novi reviji Demokracija opozarjamo, da želi vladajoča levica prepovedati svobodo govora. Razkrivamo, kje v Sloveniji živijo nekdanji pripadniki jugoslovanske kontraobveščevalne službe KOS, ki so nasprotovali slovenski osamosvojítvi. Razkrivamo nove zločine nezakonitih migrantov iz Afrike in Azije v Evropi. Objavljamo intervju z doktorjem Damjanom Prelovškom. Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
Sintagma »sovražni govor« je v Sloveniji že dolga leta priljubljena fraza, ko je treba iskati razloge za omejevanje svobode govora. Seveda le takrat, ko menda neprimerne besede uporabijo »nenaši«. Do sedaj je spopad med svobodo govora in sovražnim govorom potekal na ravni kulturnega boja – bo po novem drugače?
Nov zakonodajni napad na svobodo govora?
Nadaljevanje neokomunistične oblasti, le da pod okriljem nove koalicije, odpira vprašanje, ali bo v prihodnje prišlo do dopolnitve zakonodaje, ki ureja kazenski pregon tistih, ki naj bi širili sovražni govor (šovinizem, nacionalizem, nestrpnost). Težava je namreč v tem, da je zelo težko določiti mejo, kdaj je neka izjava (ali pa likovni izdelek, kot je bila denimo naslovnica Demokracije pred nekaj tedni) sovražna oz. celo kazniva. O tem, kako težavno je v resnici določati, kaj je za družbo nesprejemljivo, je v prejšnjem uvodniku pisal naš urednik Jože Biščak (stranski učinki).
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Kaj so počeli pripadniki in sodelavci KOS?
Seznam pripadnikov in sodelavcev KOS je treba gledati skozi prizmo zdajšnjega dogajanja v Sloveniji, kjer na državnih proslavah vihrajo zastave agresorske vojske, težnje po vzpostavitvi »vrednot« nekdanje Jugoslavije pa so v režimskih medijih vse bolj vidne. Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA – Odjeljenje za zaštitu naroda) je bila varnostno-obveščevalna služba FLRJ. Oddelek je bil ustanovljen 13. maja 1944. Leta 1946 je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: nastala sta civilna UDBA (Uprava za državno varnost, Uprava državne bezbednosti) in vojaška protiobveščevalna služba KOS, ki je bila leta 1955 preoblikovana v OB (Organ za varnost, Organ bezbednosti), UDBA pa leta 1966 v SDB (Služba državne bezbednosti).
Obrambni minister Karl Erjavec 2.0
V vladi Marjana Šarca se je Karl Erjavec vrnil na stolček obrambnega ministra, kjer je sedel že med letoma 2004 in 2008, s čimer je nedvoumno rekorder po ministrskih položajih v kar šestih zaporednih vladah. S tem dokazuje, da za zasedanje najvišjih političnih položajev v državi ni treba biti strokovnjak, ampak lahko delaš, kar si zaželiš. Prav obrambno ministrstvo je bil njegov prvi resor, nato je postal minister za okolje in prostor (a je po dobrem letu odstopil), v naslednji (drugi Janševi) vladi pa je pristal na zunanjem ministrstvu, kjer je ostal kar tri zaporedne mandate.
Intervjuja: dr. Damjan Prelovšek in Jože Kapler
O slovenski kulturni, zlasti stavbni dediščini smo se pogovarjali z dr. Damjanom Prelovškom. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji zelo slabo spomeniško zakonodajo, a se niti te nihče ne drži. O Plečniku se le veliko govori, redko kdo pa ga tudi res razume, je še dejal.
O problemih občin smo se pogovarjali z Jožetom Kaplerjem, ki je župan občine Škocjan od leta 2010. Kapler pravi, da si občine želijo večje povprečnine. »Verjamem, da bi tako lahko še več postorili.«
Pahor predlagal Dolenca, globoka država zmaguje!
V teku je imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije, ki bo nasledil Boštjana Jazbeca. Globoka država si prizadeva, da bi dobili takšnega guvernerja, ki bi imetnikom podrejenih bančnih obveznic vrnil denar. Predvsem eliti, ki je imela te naložene v enem od luksemburških skladov. Prizadevajo si za to, da bi guverner postal eden od zdajšnjih viceguvernerjev − Marko Bošnjak ali Primož Dolenc. Med petimi prijavljenimi kandidati je moral kandidata izbrati Borut Pahor, predsednik države. Prejšnji teden tako sporočil, da v potrditev državnemu zboru predlaga Primoža Dolenca.
Lovišče slovenske radikalne tranzicijske levice
Glede na to, da je prestolnica za župana trikrat zapored izvolila Zorana Jankovića, od njenega volilnega telesa v povprečju sicer velike razsodnosti ne moremo pričakovati, zunanjega opazovalca pa je izid zadnjih volitev vendarle presenetil: kar v petih ljubljanskih volilnih enotah je zmagala Levica, radikalno leva stranka. Kako je to mogoče? Starih partijcev-partizanov je živih komaj nekaj deset, zato pa sta po 2. svetovni vojni rojeni generaciji revolucionark in revolucionarjev, ki že tudi prihajata v leta, toliko aktivnejši.
Koliko je migrantov, o katerih pravzaprav ne vemo ničesar?
Stockholm, Švedska. Enaindevetdesetletna starka se sredi belega dne sprehaja po parku v bližini svojega doma. Napade jo Severnoafričan, jo grobo zgrabi za vrat oziroma za zlato verižico, ki jo ima okrog vratu, in jo poskuša strgati. Napad je tako silovit, da starka pade na tla, z glavo udari ob trdo površino, za trenutek izgubi zavest. Napadalec ne odneha. Zlata verižica je vrednejša od česarkoli. Ženska se brani z rokami, a je napadalec močnejši, zlomi ji roko in končno odide z zlatim izkupičkom. Policija ga kasneje najde in aretira.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
