Andrej Štremfelj je pretekli konec tedna na gorniškem festivalu v Ladeku na Poljskem kot prvi Slovenec prejel zlati cepin za življenjsko delo in tako postal edini zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon. Slovenska alpinistična legenda je veličastno skulpturo prejela iz rok alpinista mlajše generacije Luke Lindiča, zahvalil pa se je ženi Mariji, brez katere ne bi dosegel takšnih uspehov.
Andrej Štremfelj je deseti prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, ki so ga prvič podelili leta 2009 z idejo počastiti alpiniste, ki so navdihovali naslednje generacije raziskovalcev navpičnice. Prvega je prejel veliki italijanski alpinist Walter Bonatti, naslednje pa še alpinistične legende Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Woyciech Kurtyka, Jeff Lowe, v družbo katerih je 22. septembra 2018 tudi uradno stopil največji slovenski himalajec, ki je leta 1992 že prejel alpinističnega oskarja za vrhunski vzpon, ki sta si ga z Markom Prezljem prislužila za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge.
Slovesna podelitev na gorniškem festivalu Ladek je bila za Štremflja nekaj posebnega: “Poljaki so res naredili velik dogodek, odlično smo se počutili. Na Poljskem ima alpinizem močno tradicijo, prišli so ljudje z vse Poljske in od drugod, dvorana je bila nabito polna. Že na predavanju je bilo noro vzdušje, še nikoli nisem predaval pred toliko ljudmi. Ker je Jeff Lowe umrl, so morali prekiniti tradicijo, da zlati cepin podeli zadnji prejemnik te nagrade, in so se domislili, da ga podeli predstavnik mlajše generacije, ki mu je prejemnik vzor. Odločili so se za Luko Lindiča in sem res vesel, da sem ga dobil iz njegovih rok, saj je dostojen naslednik. Na predavanju o poti, ki me je pripeljala do zlatega cepina, sem govoril tudi o Mariji, saj bi brez takšne žene težko dosegel takšne uspehe, na podelitvi pa sem jo povabil na oder in se ji tako zahvalil.”
>>> Video z veličastne podelitve si lahko ogledate na tej povezavi (FB Ladek Mountain Festival), Andrejeva predstavitev se začne na 1:08:00, podelitev pa je pri uri in 13. minuti.
Štremfelj, že od vsega začetka član alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj, se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta (8848 m), leta 1990 pa sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo Štremfelj in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šišo Pangmo, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri. V svoji 46-letni alpinistični karieri je bil na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji, opravil je prve pristope na več sedemtisočakov ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in bil na Denaliju in Aconcagui.
Zlati cepin, najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu, ima še daljšo tradicijo, saj ga podeljujejo že od leta 1992, slovenski alpinisti pa so bili v 26 letih podeljevanja t. i. alpinističnega oskarja nagrajeni kar osemkrat. Štremfelj je skupaj s Prezljem sploh prvi prejemnik zlatega cepina za alpinistične dosežke in najmlajši prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo. “Že v nedeljo zvečer, po razglasitvi najboljših filmov, je bil Ladek spet mesto duhov, takrat vidiš, kako je ta slava kratka. Po drugi strani pa veliko pomeni, če ti strokovna javnost prizna, da kar si delal vse življenje, si delal dobro. Med letošnjimi dobitniki zlatega cepina za dosežke sta tudi Japonca, eden mi je pokazal fotografijo z nama z Marijo leta 2001 na Japonskem. Takrat je kar požiral slike z najinih odprav in si zaželel, da bi šel v Himalajo, kjer prej še ni bil. Morda sem koga navdihnil za to dejavnost še bolj, kot bi ga sicer, in ta dogodek mi je dal vedeti, da je dobro, da s svojim zgledom navdušuješ za stvar, ki se ti zdi vredna, da jo čovek dela,” je o dodani vrednosti alpinistične nagrade spregovoril slovenski alpinist.
Zlati cepin za alpinistične dosežke so letos prejeli Čeha Zdeněk Hák in Marek Holeček za vzpon v jugozahodni steni Gašerbruma I, Japonca Kazuja Hiraide in Kenro Nakajima za vzpon na Shispare, sedemtisočak v Karakorumu, ter francoska naveza Frédéric Degoulet, Benjamin Guigonnet in Hélias Millerioux za vzpon v severozahodni steni Nuptseja. Posebni omembi so si prislužili Američani Chantel Astorga, Anne Gilbert Chase in Jason Thompson za vzpon na Nilkanth, najvišji vrh v indijski Himalaji, in Alex Honnold za izjemni prispevek k skalnemu plezanju s solo vzponom v smeri Freerider v El Capitanu.
“Že po naravi sem trmast in vztrajen, iz alpinizma pa se naučiš, da za cilj, ki si ga zadaš, oziroma za pot, za katero se odločiš, da boš hodil po njej, ni samo po sebi umevno, da ti bo na njej postlano z rožicami, ampak da se je treba za vsako stvar potruditi. Tudi če je vsakič težko, če misliš, da ne bo šlo, je treba vztrajati, tako kot je treba vztrajati tudi v življenju. Prav tako v hribih ni nič zlaganega, zlagani so kvečjemu ljudje. Hribi so stvarstvo, ki te nauči, da v življenju največ veljata poštenost in odkritost do sebe in drugih. To tudi v svoji službi vedno poudarjam učencem – da je resnica tista, ki osvobaja, prej, kot jo poveš oziroma se soočiš z njo, lažje živiš,” poudarja slovenska alpinistična legenda.
Slovenski alpinizem je tako bogatejši še za eno mednarodno strokovno alpinistično odličje. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydnom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.
