Piše: Bogdan Sajovic
Volitve so pod streho, vladna koalicija je izgubila okoli četrtino sedežev in murgelski centralni komite mrzlično išče način, kako bi rešil vlado pernatega elektrogenija.
Le-ta je sicer prišel na plan z inovativno idejo – vlado narodne enotnosti brez tridesetih odstotkov elektorata. Ta model je res govedo!
Na spletu, jasno, ne manjka »znalcev«, ki prodajajo vse možne in mogoče kombinacije nove vladne koalicije. In seveda, spet so tu kekci, ki bebljajo o tehnični vladi strokovnjakov. Pustimo ob strani, da je bila v tej državi stroka neštetokrat zlorabljena za prikrivanje in/ali opravičevanje vseh mogočih svinjarij in je zato precej diskreditirana v očeh javnosti. Očitno nekaterim še vedno ni jasno, da v sistemu parlamentarne demokracije, kakršnega imamo, vlada ni tehnokratsko-strokovno, temveč politično telo! Zato volimo stranke in ne stroke.
Naloga ministra ni, da strokovno vodi ministrstvo – za to ima oziroma naj bi imel polno ministrstvo strokovnjakov –, ampak da uveljavi politične usmeritve iz volilnega manifesta. Zato ne potrebuje strokovnega izpita ali papirnate izobrazbe, ampak politični talent, izkušnje in močno osebnost, da lahko birokrate in tehnokrate v svojem ministrstvu nagoni na delo. Zato v normalnih državah minister ne postane nekdo, ki ima pet minut časa in nima česa boljšega početi, ampak nekdo, ki gre skozi določen proces; kakšnih dvajset let v parlamentu, da nabere izkušnje, medtem pa se tudi izkaže, ali ima potreben talent in osebnost za vodenje ministrstva. V Sloveniji je kakopak drugače, na ministrstva se parkira luzerje, ki niso bili niti izvoljeni v parlament, ali raznorazne strankarske maziljence brez kakršne koli kilometrine v politiki.
In če smo že omenili stroko – v mili nam domovini lahko denimo postane finančni minister tudi primerek, ki je pred tem spravil v bankrot dve, tri firme. Visokokvalificiran strokovnjak! In potem se čudimo, da v tej državi nič ne deluje tako, kot bi moralo. A tako je pač, če vlado postavlja murgelski centralni komite …
