Piše: Nova24tv.si
Kako pošteno so bile izvedene državnozborske volitve? Vodja opozicije je namreč na torkovi novinarski konferenci navedel vrsto nepravilnosti, ki so jih zaznali. Razkritja nepravilnosti so še dodatno podkrepila argumente, da volitve niso bile povsem poštene. Za komentar izvedbe volitev smo prosili dr. Ernet Petriča. Pravi, da vpogled in eventuelno preverjanje domnevnih nepravilnosti na volitvah krepi zaupanje v državo.
Predsednik SDS Janez Janša je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril na vrsto nepravilnosti, ki so zaznamovale nedavne parlamentarne volitve. Med drugim je izpostavil pomanjkanje glasovnic tako v Sloveniji kot v tujini, protizakonito organiziranje volišč zunaj volilnih okrajev, sesutje spletne strani Državne volilne komisije in vrsto drugih nepravilnosti.
Med drugim je bila problematična tudi sestava okrajnih volilnih komisij, kjer so se kljub zakonskim določilom hkrati pojavljali sodniki na funkciji predsednikov okrajnih volilnih komisij (OVK) kot tudi na funkciji namestnikov predsednikov OVK.
Po besedah predsednika SDS gre za resne indice, ki mečejo senco dvoma na transparentnost volilnega procesa, zato je napovedal uporabo vseh pravnih sredstev, ki so na voljo za zaščito volilne volje državljanov.
Za komentar dogajanja smo prosili nekdanjega predsednika ustavnega sodnišča, diplomata in profesorja dr. Ernest Petriča.
Kako komentirate napoved SDS, da bodo izpodbijali rezultate na voliščih, ki so bila organizirana zunaj volilnih okrajev. Ali bi se v primeru potrjenih nepravilnosti takšni glasovi lahko izločili iz končnega izida?
Volitve so bistvo demokracije. Tam se soočajo različni pogledi, kako naprej z državo. To soočenje mora biti čim bolj pošteno. Navsezadnje naj bi bili volivci čim bolj informirani, volitve pa organizirane tako, da omogočijo enak dostop tudi tistim, ki imajo kakšne ovire ali so bolj oddaljeni od središč, kjer se volitve izvajajo. Zato, da volitve, ta steber demokracije, ostanejo intaktne, nesporne. Spornost volitev kontaminira vzdušje v državi. Seveda, na potek določenih volitev ima lahko marsikdo pripombe. Nič slabega ni, če se skuša ugotoviti, kaj se je res spornega dogajalo. Če se je, naj bi se temu potem tudi ustrezno prilagodilo. Legitimno je, da nekdo sproži postopek ugotavljanja, kaj se je na volitvah dogajalo. Ko pa je ta postopek zaključen, so volitve razumljene tudi s strani državljank in državljanov kot intaktne, kot poštene, to je najbolj važno. Ni slabšega od tega, da bi v državi ostal vtis, da so volitve bile nepoštene.
Predsednik SDS je napovedal uporabo “vseh pravnih sredstev”. Katero pravno sredstvo se vam zdi najbolj smotrno? Bi lahko dileme romale tudi pred ustavno sodišče?
Tudi to je možno. Katera vprašanja in kaj se misli izpodbijati, to je vprašanje za SDS. Dovolil si bom dodati eno izmed svojih preteklih izkušenj. Pri volitvah leta 2022 sem bil nekoliko bolj politično aktiven. Nisem kandidiral, sem pa podpiral takratno gibanje “Povežimo Slovenijo”. Zanimivo je bilo (podobno kot pri sedanjih volitvah), da je nazadnje prišel “paket” iz volišč, ki so bila v glavnem neredna, in rezultat se je dramatično spremenil. Ne morem se znebiti vtisa, da bi moral biti rezultat na dodatnih voliščih, če ni nekih posebnih razlogov za nasprotno, približno podoben rezultatu na rednih voliščih. Ampak takrat je šlo za bistveno razliko, ki je odločila, kdo je prišel in kdo ni prišel v parlament. Takrat je bila sicer zmaga Gibanja Svoboda tako očitna, bleščeča, da sem takoj odrinil kakršen koli pomislek. Tokrat pa …
Se je po vašem mnenju nabralo dovolj nepravilnosti, da bi lahko bil pod vprašajem rezultat celotnih volitev? Slišali smo namreč še za vrsto drugih nepravilnosti, od neažuriranih volilnih imenikov, nezadostnega števila glasovnic, težav pri glasovanju iz tujine, tehničnih napak na spletni strani DVK in več.
Rečem lahko zgolj to – volitve naj bi bile čim bolj perfektne. Volitve vodijo k zaupanju ali pa nezaupanju v lastno državo. Zato nisem eden tistih, ki bi postal nemiren, če nekdo izpostavi vprašanje glede poštenosti konkretnih volitev. V zadevo je potrebno vpogledati z zavestjo, da to vsem koristi, da je to v interesu države kot take. Če obstajajo sumi nepravilnosti, smo to dolžni storiti. A to ni noben napad na državo, na volitve ali kaj podobnega. Sploh ne! Gre za prizadevanje, da bodo te volitve in naslednje čim bolj poštene. Tako bomo počasi tudi mi na Slovenskem postali zrela demokracija, kjer bomo razumeli, da je demokracija sobivanje različnosti. Da odgovornost za državo nosita koalicija in opozicija, da smo vsi na skupnem čolnu, da je to država vseh nas. Gre za našo skupno odgovornost in dolžnost.
