Piše: Gašper Blažič
Če drži, da je Svoboda od dosedanjega mandata izgubila 12 poslanskih mandatov, velja pogledati še številke. Vendar velja upoštevati tudi nekatera dejstva, na katera pozabljamo.
Ob tem pustimo ob strani dejstvo, da vsi glasovi zadnjih volitev še niso prišteti in manjka še 0,2 odstotka glasov za dokončno potrditev izidov. Kar pomeni, da bistvenih razlik pri izračunu ne bo.
Poglejmo torej izid Svobode. Na volitvah 2022, kjer je Svoboda krepko zmagala, sta ločeno tekmovali še Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. Obe sta se šele po volitvah priključili Svobodi. Pri čemer je potrebno dodati, da je bila LMŠ med strankami, ki so izpadle iz DZ, najbližja parlamentarnemu pragu, prehitela je celo listo Povežimo Slovenijo ter osvojila skoraj 3,9 odstotka glasov. Če torej upoštevamo priključitev obeh strank Svobodi, potem je Svoboda dejansko na prejšnjih volitvah dobila skupaj 486.287 glasov po podatkih DVK (in ne samo dobrih 410 tisoč). Torej skoraj pol milijona ali skoraj 41 odstotkov vseh, ki so veljavno glasovali. Pri izračunu poslanskih mandatov bi ji verjetno to prineslo še kakšen poslanski mandat več. A to so seveda samo ugibanja. Na zadnjih volitvah pa je Svoboda osvojila 333.941 glasov, kar je torej 152.364 glasov manj kot leta 2022, a še vedno strašljivo visoko glede na to, kar je Golobova vlada počela.
Zanimivo je, da je drugouvrščena SDS leta 2022 dobila 279.897 glasov oz. 23,48 odstotka, s tem pa 27 poslanskih mandatov. Tokrat pa je osvojila 325.990 glasov oz. 27,95 odstotka. Pridobila je torej 46.093 novih glasov, kar je relativen uspeh, vendar ji je sistem določanja števila poslanskih mandatov prisodil le eno poslansko mesto več kot v prejšnjem mandatu. V novomeški volilni enoti celo enega manj kot Svoboda, čeprav je dobila več glasov. NSi, ki je imela doslej osem poslancev, je pridobila en poslanski mandat verjetno tudi na račun glasov SLS ter Fokusa. Kar pomeni, da se povezovanje strank v skupne liste splača.
Če ocenimo obe razliki, namreč padec Svobode in porast SDS, čez palec, bi lahko rekli, da je SDS dobila nekje slabo tretjino izgubljenih glasov Svobode. Seveda se postavlja vprašanje, kam so šli ostali glasovi. No, Demokrati so na volitvah nastopili prvič in pridobili 78 tisoč glasov, zagotovo je vmes tudi kakšen, ki bi šel sicer v roke SDS glede na to, da je nekaj »lokalno vidnih« članov SDS prestopilo med Demokrate, vendar se nihče od teh ni uvrstil med poslance v DZ. Niti predsednik stranke dr. Anže Logar niti Eva Irgl. Razen če jima kateri od izvoljenih poslancev Demokratov (denimo predsednik sveta stranke dr. Tadej Ostrc) »naredi prostor«, vendar s tem madež ne bo izbrisan. Lahko pa sklepamo, da so Demokrati pobrali precejšen del teh »manjkajočih« glasov Svobode, nekateri volivci Svobode iz leta 2022 pa so tokrat ostali doma. Kar pomeni, da so največji delež izgubljenih Golobovih glasov utrgali ravno Demokrati.
Najbrž pa je precej manj nekdanjih volivcev Svobode podprlo stranko Resni.ca, ki je leta 2022 ostala izven parlamenta z dobrimi 34 tisoč glasovi, tokrat pa je število glasov skoraj podvojila (pravzaprav dodala novih 30 tisoč) in s tem postala po tej plati najuspešnejša stranka teh volitev.
Seveda vse navedeno velja ob predpostavki, da je bilo število volilnih upravičencev približno isto (nekje 1.695.500+) in da je bila tokrat volilna udeležba le malenkost nižja. Izračun je pokazal, da je na volišča tokrat prišlo okoli 25 tisoč glasov manj v primerjavi z volitvami pred štirimi leti. Seveda je vmes prišlo do sprememb strukture volilnega bazena: nekateri volilni upravičenci so umrli, drugi, ki so bili leta 2022 še mladoletni, so pridobili volilno pravico.
Še to: sedanja koalicija bi imela v novem sklicu DZ 40 poslanskih sedežev. V dosedanjem mandatu jih je imela 53, ne upoštevajoč izstope oz. prestope posameznih poslancev iz vladnih strank. V novem mandati je Levica obdržala isto število poslancev (vendar je tokrat imela glasove volivcev Vesne), SD pa je enega izgubila. To pomeni, da je koalicija skupaj izgubila 13 poslanskih mandatov v primerjavi z volitvami leta 2022 in nima več večine.
