Piše: Blagovest.si
Morda se še spomnite evangelijskega odlomka zadnje nedelje. Namreč, obuditev Lazarja od mrtvih. Lazar iz Betanije je bil – skupaj s sestrama Marijo in Marto – Jezusov prijatelj. V tistem najboljšem pomenu besede. Lazarjeva domačija je vedno imela odprta vrata za Jezusa in njegove spremljevalce. Toda primerilo se je, da je sel sporočil Jezusu novico, da je Lazar hudo bolan. Računali so, da bo Jezus pohitel k njemu in ga ozdravil.
Vendar se to ni zgodilo. Jezus se je delal, kot da bi kruto novico spregledal. Šele dva dni kasneje se je odpravil iz kraja, kjer se je zadrževal, v Betanijo. Takrat je bil Lazar že mrtev. Že četrti dan je bil v grobu. Jezus je tako zamudil celo njegov pogreb. Nič kaj prijateljska gesta, se vam ne zdi? In celo ko je prišel tja, je bilo mogoče začutiti razočaranje: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?« (Jn 11, 37) Vse skupaj se je dogajalo takole:
- Jezusu se nikamor ne mudi – še dva dni ostane v tem kraju. Šele nato, ko je vedel, da je Lazar umrl, gre na pot.
- Ob prihodu v Betanijo Jezus pokaže močno sočutje z žalujočimi. Nekateri od njih so se spraševali, ali bi Jezusov pravočasen prihod preprečil to smrt – a zdaj je, v njihovih očeh, vse zaman. Lazar je bil v grobu že četrti dan.
- Martina vera je videti precej “naučena”. Odmaknjena nekam daleč v prihodnost. Sliši se kot kakšna utopija, nekakšna napol defetistična samotolažba. Tako kot pri Samarijanki (»Vem, da pride Mesija. Ko pride, nam bo vse oznanil.«) . Jezus pa ji daje vedeti, da mora biti v veri zelo konkretna, ne zgolj teoretična. Vera ni nekaj naučenih fraz.
- Jezus začne nastopati z avtoriteto. Podobno kot pri čudežu, ko je spremenil vodo v vino. Poslušalci morajo sodelovati – pa naj polnijo vrče z vodo ali pa odvalijo kamen z groba (šlo je za grob v votlini, v takšen grob je bil Jezus tudi sam pokopan). Marta mu skoraj brani to dejanje, češ zakaj bi odvalili kamen, saj je mrlič že četrti dan v grobu, truplo že razpada. In Jezus jo blago opomni.
- Preden Jezus izreče odločilne besede, da Lazarja obudi od mrtvih (tako kot Jairovo hčer in mladeniča iz Naima), se najprej v molitvi zahvaljuje Očetu za uslišanje. Kot da je to že storjeno. Čeprav bo še nastopilo.
In se je nato zgodilo, kar se je. Lazar je bil obujen od mrtvih. Kar je bilo sprva nerazumljivo, da je Jezus odlašal s svojim prihodom, je sedaj postalo razumljivo. Zgodilo se je nekaj neverjetnega.
Vprašati se moramo, kakšen smisel bi sploh imela obuditev Lazarja od mrtvih, saj bi kot umrljiv človek tako ali tako umrl. Smisel je v tem, da Bog deluje in to zelo konkretno. Ne vedno tako, kot si želimo. Mi pred seboj nimamo celotne slike. Zato smo pogosto razočarani in Bogu postavljamo dodatne ovire.
Sedaj pa k dogodku včerajšnjega dne: parlamentarne volitve. Vseeno smo pričakovali nekoliko drugačen rezultat. Ta trenutek slika, ki so jo včeraj izrisale volitve, ne kaže prav optimistične podobe za prihodnost. Svoboda je (spet) prva, tokrat z minimalno prednostjo. A pred štirimi leti je bilo drugače. Takrat je bila prednost gromozanska. Takrat je Golobova stranka imela toliko sedežev kot jih ima sedaj celotna dosedanja koalicija. To pomeni, da mora Golob za nadaljevanje vladanja v koalicijo vzeti vsaj Demokrate, morda še stranko Resnica. Za Logarja sodelovanje v takšni koaliciji seveda pomeni nič manj kot politično smrt. Tudi če bo taka koalicija res oblikovana, ne bo trajala dolgo.
Vendar so tu še druge stvari: nerazčiščene manipulacije Državne volilne komisije. Spet jim je padala spletna stran in spet so se dogajale čudne stvari. Prišlo je do razlik pri vzporednem vnosu glasov na sedežu SDS in vnašanju glasov na DVK. Stalin je dobro vedel, kaj pomeni “šteti glasove”. In to, kar se je dogajalo, me zelo zelo spominja na Slobodanov režim v zadnjih izdihljajih. Osebno sem torej prepričan, da na teh volitvah še nismo rekli zadnje besede.
Več:
Slovenske parlamentarne volitve 2026: Lazar še ni bil poklican iz groba
