Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Skoraj tri milijone evrov je zasebnemu zavodu 8. marec, ki je v zadnjem tednu glavni steber propagande za Svobodo Roberta Goloba pred volitvami, in še dodatnemu podobnemu privatnemu Zavodu za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My voice, my choice, padlo na račun v času vlade Svobode, SD in Levice.
To pokažejo finančna poročila za lansko leto, ki sem jih ta teden pridobil od Ajpes.
Dvoličnost Nike Kovač: Protestira proti Izraelu z milijoni iz tujine
Kot sem v preteklosti razkril v Spletnem časopisu zasebni zavod 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica), del denarja dobi iz tujine in s tem financira politično propagandno dejavnost za vladne stranke, ki jim zakon strogo prepoveduje financiranje kampanj ali sicer dejavnosti iz tujine. Kot privatni zavod točnih vsot, kdo in kdaj jim je denar nakazal, v 8. marcu ne razkrivajo. V teh dneh njihova direktorica Nika Kovač na vso moč protestira, kako po njenem mnenju iz Izraela vplivajo na slovenske volitve. Sama je največji primer takšnega ravnanja. ‘Izraelski genocidni vpliv’ preganja kot nekakšna zunanja enota strank vladne koalicije, financirana iz nepreglednih virov.
Podatki o strmo povečanih prihodkih zadnja leta so takšni:
Letna vsota, ki jo zbereta Zavoda 8. marec in My voice, my choice krepko presega dovoljeno porabo za kampanjo posamezne politične stranke, ki znaša za tokratne volitve poslancev 678.000 evrov. Letni prihodki presegajo tudi letne proračune večine političnih strank pri nas. Gre za sistemski obvod zakonodaje, ki omogoča, da se prek ‘civilne družbe’ v volitve vbrizgava milijone evrov nepreglednega denarja, medtem ko so stranke omejene.
Podatki o poslovnem izidu so takšni:
Financiranje pod mizo: Nakazila domačih botrov
Zelo verjetno 8. marec denar dobiva tudi od podjetij v državi, kar je tudi prikrito in se dogaja pod mizo. Strank in kampanj domače pravne osebe ne smejo financirati. Zasebni strankarski zavodi so tudi tu obvod zakona. Da so nakazila verjetna, kaže, ker so 8. marcu na poseben račun za kampanjo pred referendumom za čistko na RTV Slovenija nakazala denar številne pravne osebe, a so jih morali razkriti in nakazati v dobrodelne namene. Kot je pokazal spisek nedovoljenih nakazil sta največ podarili dve od podjetij Jožeta Godca in Aleša Mrše, prijavljeni na istem naslovu, ki sta znana iz Iskre Dušana Šešoka. Na rednem računu zavoda takšna nakazila, ki niso dopustna za referendumske in volilne kampanje, niso prepovedana in zanje ne moremo izvedeti.
Skupna vsota prihodkov, ki jo je v zadnjih štirih letih (2022–2025), kar vlada koalicija Svobode, SD in Levice, zbrala Nika Kovač z dvema zavodoma znaša vrtoglavih 2.941.834 evrov. Pred sedanjo vlado je imel zasebni zavod 8 marec le simbolične prihodke nekaj deset tisoč evrov, za inštitut se razglašajo, da bi ustvaril lažni vtis znanstvene institucije. Da ne gre za nek resen znanstveni inštitut, kažejo tudi podatki iz finančnih poročil, da še nikoli niti centa niso porabili za plače, davke in prispevke zanje. Pa tudi prihodkov od prodaje ali lastne dejavnosti praktično nimajo.
Nedavno objavljeni pogovori elite moči Roberta Goloba razkrivajo, da se denar, ki ga je prepovedano podarjati strankam, načrtno usmerja k izbranim medijem in nevladnim organizacijam (NVO). Te nato v imenu vladajoče politike izvajajo kampanje, ki bi bile za stranke sicer nezakonite. V medijih sodelujejo s spini, ki smo jim priča zadnje dni, ko na vso moč prenašajo propagandna sporočila 8. marca. Denimo, ustvarjanje vtisa, da je Janez Janša izraelskemu zasebnemu podjetju naročil in plačal, da pripravijo za vladajoče nerodne posnetke o korupciji. Kar je Robert Golob nadgradil z zlorabo sekretariata sveta za nacionalno varnost za strankarsko propagando za Svobodo. Še dodatno je zlorabil državo, ko je šel kot premier protestirat v Bruselj in je s tem znova zlorabil državno funkcijo v strankarske namene pred volitvami, po vrhu pa poskušal doseči vpliv tujine na domače volitve. Finančno ozadje pojasnjuje nenavadno besnenje Nike Kovač v zadnjih dneh. Brani svoj lastni poslovni model. Kot ključna figura t.i. ‘leve fronte’ (Left-Wing Front), ki jo grafični prikaz političnega-poslovnega hobotnice leta 2026 neposredno povezuje s propagandnimi triki in vplivom ‘elite moči’ Roberta Goloba, ima v predvolilni kampanji Goloba pomembno vlogo. Milijonski prilivi na njena računa ne razkrijejo le finančnega uspeha, še bolj mehanizem vzporednega financiranja kampanj in strank, ki se izogiba nadzoru Računskega sodišča in javnosti.
“My Voice, My Choice”: Razkritje dodatnega finančnega kanala
Nika Kovač ob 8. marcu vodi še dodatni privatni Zavod za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My voice, my choice na katerega se je na podobno netransparentni način zadnji dve leti zlilo še 751.234 evrov:
Tudi ta dodatni zavod ni niti centa porabil za plače, davke in prispevke. Medtem ko vlada Roberta Goloba državljanom nalaga nove davke in prispevke za dolgotrajno oskrbo ter zdravstvo in povečuje prispevke za RTV SLO, njeni udarni propagandni zavodi poslujejo brez enega samega zaposlenega. Milijoni, ki se stekajo na račune teh zavodov, se verjetno prelivajo preko avtorskih in podjemnih pogodb ali neposrednih plačil storitev, s čimer se spretno izognejo visokim obdavčitvam dela, ki jih ista vlada nalaga vsem ostalim podjetnikom in delavcem.
Ker so se v kampanjo, kar sem tudi napovedal, resno vključili ti zasebni strankarski zavodi, ki so financirani pod mizo iz tujine in od podjetij, je s tem pod vprašanjem zakonitost in poštenost volitev, ker za te privatne strankarske organizacije ne veljajo nobena pravila.
