Piše: Vida Kocjan
Pod vladajočo koalicijo (Svoboda, SD in Levica) so se čakalne vrste podaljšale, in to drastično – kljub milijardam iz (evropskega) Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter neskončnim obljubam o digitalizaciji. Kljub različnim metodološkim mahinacijam in administrativnim trikom so se čakalne dobe zgolj v zadnjem letu in pol vladavine golobistov podaljšale za več kot 20 odstotkov. Konec februarja je nad dopustno mejo čakalo 85.221 bolnih, skupno pa 357.067.
V času mandata vlade Roberta Goloba se je dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji občutno poslabšala. Po uradnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število čakajočih na zdravstvene storitve od avgusta 2024 do februarja 2026 (v letu in pol) povečalo za 20,1 odstotka, z 295.237 na 357.067.
Čakalne dobe za diagnostiko so se povečale za 45,4 odstotka. Čakalne dobe za kurativne preglede so daljše za 9 odstotkov, za terapevtske storitve pa za 9,6 odstotka. Skupno je to več kot 61 tisoč dodatnih bolnikov v bolečinah.
Sistematičen propad dostopnosti do zdravstva
To ni »namišljena« statistika niti statistična napaka. To je sistematičen propad dostopnosti do zdravstva v mandatu vlade Roberta Goloba in realnost, ki jo v svojem poročilu o zdravju potrjujeta tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter portal Zdravstvo.si. Pri operaciji menjave kolka Slovenija beleži 667 dni čakanja, kar je skoraj dve leti. V Franciji? 49 dni.
Spreminjali metodologijo, kljub temu katastrofa
Avgusta 2024 so spremenili metodologijo (podaljšali dopustno dobo za »zelo hitro« s 14 na 30 dni, »očistili« sezname z nadzori), a rezultat je enak: absolutno število čakajočih in nedopustno čakajočih narašča. V začetku leta 2026 se je v nekaj tednih število nedopustno čakajočih v kategoriji »zelo hitro« povečalo za 27 odstotkov, v kategoriji »hitro« pa za 10 odstotkov. To ni »popravek«. To je katastrofa. Trend je nedvoumen: več čakajočih, daljše dobe, večje breme za paciente.
To tudi ni naključje, temveč je rezultat sistematične politike Golobove vlade in ministrstva za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel (izbranka Svobode).
V nadaljevanju analiziramo, kaj točno počnejo, kaj pravijo in zakaj je stanje slabše kot kadar koli.
Administrativni triki namesto rešitev
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in njen tim se hvalita z »reformami«: podaljšali so dopustno čakalno dobo za kategorijo »zelo hitro« s 14 na 30 dni, kar je administrativno »skrajšalo« število nedopustno čakajočih. Pozivajo izvajalce k »čiščenju« čakalnih seznamov. Domnevno naj bi ponekod našli podvajanja.
Javni linč najboljših zdravnikov
Kot primer so si izmislili dogodke v Novem mestu, kjer naj bi tamkajšnji vodja ortopedskega oddelka kirurg dr. Gregor Kavčič domnevno umetno podaljševal čakalne vrste. S pomočjo Golobu zveste direktorice Milene Kramar Zupan, vidne članice koalicijske SD, so Kavčiča odpustili. Kaj odpustili. Pred javnostjo so ga linčali. Kavčič dokazuje, da ni delal ničesar narobe, čakalne vrste je krajšal. Ne daljšal. Kdo v bolnišnici je popravljal sezname in črtal bolnike z njih, kdo bo prevzel odgovornost za to, kdo je kompetenten za to, da posega v odločitve enega najboljših ortopedov v državi, v Novem mestu ne pojasnjujejo.
V obljubah so mojstri
Golobovi obljubljajo tudi digitalizacijo in novo strategijo za zdravstvene delavce 2026–2036. Finančne spodbude, širitev timov, boljše vrednotenje programov – vse to pišejo v poročilih.
A realnost? Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo nasprotno. Število vseh čakajočih raste hitreje od »popravkov«. Zakaj? Ker ne naslavljajo korenin: pomanjkanja kadra, ideološke vojne proti zasebnim izvajalcem in koncesijam ter odhoda zdravnikov v tujino ali zasebni sektor. Namesto da bi omogočili dodatno delo zdravnikom (ki so ga bili pripravljeni opravljati popoldne), so z novelami omejili njihovo delo zunaj javnih zavodov. Rezultat pa je manj opravljenih posegov, ob tem pa tudi daljše vrste. To ni reforma. To je ideološki eksperiment na račun pacientov.
Skrivanje ministrice
Ministrica se pojavlja na konferencah o redkih boleznih, ogledih naložb (npr. na odprju dveh novih dvigal v SB Topolšica), razpravah o digitalizaciji (NOO eZdravje 2026) in resolucijah o nacionalnem planu 2026–2036. Govori o »odgovornosti in sodelovanju«, akreditacijah bolnišnic, nadzoru kakovosti in »čiščenju« seznamov. A v parlamentu in na predvolilnih soočenjih jo nadomešča obalna poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sama pa se skriva pred neposrednimi vprašanji o čakalnih dobah.
Realni ukrepi? Administrativni triki, kot je podaljšanje dopustnih dob, omejevanje popoldanskega dela zdravnikov zunaj javnih zavodov, ideološka vojna proti koncesijam in zasebnikom. Rezultat: zdravniki odhajajo v tujino ali čisto zasebno, kapacitete se zmanjšujejo, vrste rastejo. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) in Zdravniška zbornica Slovenije sta to označila za »grob poseg v ustavne pravice« in »diskreditacijo stroke«. Pacienti so za ministrico »realizacija«, zdravniki »strošek«, bolnišnice pa »številke v Excelu«, kot je zapisal sindikat Fides.
Golob: Od obljub do življenja v svojem mehurčku
Predsednik vlade Robert Golob je februarja 2026 na RTV dejal: »Čakalne dobe, kot jih prikazuje NIJZ, nimajo kaj dosti zveze z dejanskim stanjem. V več kot polovici primerov so pol krajše.«
Leta 2025 je trdil: »Prvič po dolgem času se čakalne dobe dejansko krajšajo.« Zakon o digitalizaciji naj bi naredil »red na področju namišljenih čakalnih vrst«.
A podatki NIJZ in OECD kažejo nasprotno: dodatnih 20,1 odstotka čakajočih, 667 dni za operacijo kolka. Obljube o 30 dneh do specialista in 6 mesecih do operacije? Danes so smešne. To ni napaka. To je zavajanje volivcev pred volitvami 2026.
NOO-milijarde: kje so izginile?
Slovenija je iz Načrta za okrevanje in odpornost, (NOO NextGenerationEU) prejela več sto milijonov evrov za zdravstvo, med drugim 1,36 milijarde za okrevanje in digitalizacijo (eZdravje, Centralni elektronski zdravstveni zapis, projekti ZZZS, CSD itd.). Sredstva je izpogajala prejšnja, Janševa, vlada. Cilj je bil okrepiti sistem po pandemiji, skrajšati vrste.
Realnost? Čakalne dobe so rekordne, število nedopustno čakajočih je naraslo na skoraj 80.000 v začetku leta 2026. Milijarde so šle v digitalne projekte, infrastrukturo in birokracijo, ne pa v dodatne operacije, preglede ali kadre. Pacienti čakajo dve leti na kolk, medtem ko se oglašuje »digitalna prihodnost«. To ni okrevanje, to je prerazporejanje denarja stran od pacientov.
To ni vlada za paciente
Pod Golobovo koalicijo se zdravstvo ni stabiliziralo. Sesulo se je. Kljub milijardam iz NOO, digitalnim obljubam in »čiščenju« seznamov pacienti čakajo dlje kot kadar koli: 357.067 v vrstah, 667 dni za osnovno operacijo, medtem ko Francija poveže javno in zasebno ter doseže 49 dni.
To ni nesposobnost. To je sistematično zanikanje realnosti, če povzamemo Goloba: Podatki so »namišljeni«, zdravniki »paraziti«, pacienti pa kolateralna škoda ideološke vojne proti zasebnemu sektorju. Koalicija raje vodi Excel, kot rešuje bolečine ljudi.
Čas je za odgovornost – in za menjavo. Pred volitvami 2026 je vprašanje eno samo: kdo bo končno postavil paciente na prvo mesto? Golobova vlada tega očitno ne zmore in noče. Pacienti si zaslužijo pravočasno oskrbo, ne dve leti ali več čakanja v agoniji in lažne obljube o »digitalnem redu«.
Stroka opozarja – vlada molči, zanika ali celo žali
- Fides in Zdravniška zbornica Slovenije: Ostro proti omejevanju dodatnega dela zdravnikov – »zdravstvo sloni na entuziazmu in nadurnem delu«. Zahtevajo opravičilo Goloba za obtožbe o »parazitskem« delu.
- Portal Zdravstvo.si in OECD: »Za dolge vrste niso krivi zdravniki, ampak neodgovorni politiki.«
»Čas je za konkretne rešitve, ne obljube«
Alenka Forte, predsednica Odbora za zdravje pri SDS: »Aktualna vlada je z ukrepi omejila in otežila delo zdravnikov, ki so bili pripravljeni delati dodatno za skrajševanje vrst.« V SDS zahtevajo vključitev vseh zdravnikov z licenco, brez ideoloških ovir. Fortejeva, tudi zdravnica, na dogodkih SDS opozarja: »Čas je za konkretne rešitve, ne za obljube.«
Francija uspešna pri krajšanju čakalnih vrst
Francija dokazuje, da je mogoče – z vključitvijo zasebnega sektorja, brez ideoloških ovir in z realno organizacijo – priti do hitrih rešitev. Golobova Slovenija pa: ideologija + birokracija = dve leti čakanja v bolečinah.
