Piše: Spletni časopis
Zadnje meritve javnega mnenja (marec 2026) kažejo manjše premike na slovenskem političnem prizorišču.
SDS Janeza Janše ohranja in celo krepi svojo pozicijo v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami, največja vladna stranka Gibanje Svoboda (GS) pa beleži drastičen upad podpore v primerjavi z dosežkom pred štirimi leti. In to tudi, če upoštevamo danes objavljena meritev Mediane za Delo, po kateri bi več zbrale Svoboda, Levica in SD kot prejšnji teden po meritvi Mediane za POP TV. Bi pa po meritvi za Delo pred vrati DZ ostale vse manjše leve stranke (Resni.ca, Prerod, Mi, socialisti, Pirati…), po meritvi za POP TV pred tednom bi Resni.ca s 4,9 prišla v DZ. Razmerja moči med poloma so po obeh meritvah tesna. Po zadnji meritvi za Delo bi 41,8 odstotka zbrale opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati, 41,1 pa zdaj vladajoče Svoboda, SD in Levica. V parlamentu bi bili v tem primeru priča položaju, ko ne bi bilo mogoče sestaviti povsem leve ali desne vlade.
V prednosti bi bila s tem opozicija, ker po vseh meritvah kaže, da bo SDS dosegla relativno zmago, Janez Janša pa je tudi edini voditelj, ki mu je v zadnjih desetletjih uspelo po volitvah v svoje koalicije pridobiti stranke z nasprotnega pola. Bi pa lahko to prednost porušilo, če bi se DemokratiAnžeta Logarja, ki so nastali tudi iz prebežnikov iz Svobode, odločili, da vstopijo v levo koalicijo, denimo, ker bi na ta način dobili več pomembnih položajev. V tem primeru biRobert Golob lahko zadržal oblast. Kaj se bo dogajalo je težko oceniti, ker se lahko deleži do volitev še močno spremenijo, raziskavam javnega mnenja tudi ne smemo verjeti, po vrhu pa na sestavo koalicij lahko vpliva tudi to, kateri kandidati bodo za posamezne stranke izvoljeni za poslance.
Opozorilo: Meritvam javnega mnenja ne smemo verjeti. Povsem so zgrešile ob obeh zadnjih referendumih in na evropskih volitvah. Vsakič, to je trikrat zapored, so udarile mimo v prid zdaj vladnih strank. Na prejšnjih volitvah poslancev pa so tudi udarili mimo, a v obratno smer. Podcenili so Svobodo. Na volitvah štiri leta prej pa SDS. Za večino podjetij, ki izvajajo merjenja (Ninamedia, Mediana, Valicon) za večje medije, je znano, da so poslovno in politično povezani z vladnimi strankami. Bolj na desno sodita Parsifal in RC IJEK.
Ključni poudarki trenutnega stanja:
- SDS na vrhu: Po zadnji meritvi Mediane za Delo (9. 3. 2026) bi SDS volilo 27,3 % vprašanih, kar je opazen skok glede na 23,5 % na zadnjih volitvah leta 2022.
- Polom Gibanja Svoboda: Stranka Roberta Goloba je s 34,5 % na volitvah padla na trenutnih 24,8 % (Mediana, Delo) oziroma celo na 22,4 % po meritvi iste agencije za POP TV pred tem.
- Vzpon Levice in Demokratov: Največjo rast glede na volitve 2022 beleži Levica (+Vesna), ki se je s 4,5 % povzpela na 9,5 %. Nova stranka Demokrati Anžeta Logarja pa stabilno drži okoli 6,7 % podpore.
-
- NSi (+SLS+Fokus) dosega med 5,9 % in 7,8 %.
- SD Matjaža Hana ostaja stabilen pri približno 6,8 %.
- Pod parlamentarnim pragom se gibljejo Resni.ca (3,8 %), Pirati (3,5 %), SNS (2,3 %) in Prerod (1,8 %). Presenetljivo stranka Glas Upokojencev Pavla Ruparja prehiteva socialiste Mihe Kordiša in dohiteva Prerod Vladimirja PrebiličaSredina in manjše stranke:
Bolj dolgoročni trendi kažejo, da so nihanja verjetno bolj posledica napak meritev in različne metodologije kot realne spremembe moči med strankami.
V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Primerjave niso preproste, ker meritve različne agencije opravljajo z različnimi vprašalniki, tehnično na različne načine, rezultate prikazujejo različno in jih še različno obtežujejo, načine dela pa pogosto tudi skrivajo.
Članek je nastal s pomočjo AI Gemini
