Piše: Slavko Kajfež, Jesenice
Pred dolgimi leti so med ljudmi krožili, danes že pozabljeni reki: »Kdor ne dela, naj tudi ne je.«, »Brez dela, ni jela.«, pri kristjanih tudi: »Moli in delaj.« in »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.«
Leta 1941 je prišla revolucija in začeli so zatirati ter tudi pobijati (vele)posestnike in obrtnike, po vojni pa ustvarjati delavski proletariat. Ljudem so tvezili: »Delu čast in oblast.«, starši pa so otrokom ob koncu osnovne šole začeli vbijali v glavo: »Uči se, da ti ne bo treba delati.« Socialistični sistem je namreč dajal prioriteto številnim državnim službam, ki so bile boljše plačane, kot težko delo v gospodarstvu.
Čez čas so nam v SFRJ (še posebej v Sloveniji) uvedli samoupravljanje, kot »briljantno« iznajdbo Edvarda Kardelja, dokler ni tako komunistično eksperimentiranje z gospodarstvom, pripeljalo do njegovega zloma in propada Jugoslavije. Po 1991 letu smo bili na dobri poti, da se tranzicija konča in ustvari tržno gospodarstvo, ki v globaliziranem svetu lahko edino ponudi ustvarjanje visoke dodane vrednosti. A odločili smo se za leve vlade, ki jih tržna ekonomija duši. Zato smo danes spet na razpotju; ali iti po socialističnem vzorcu in propasti do konca, ali pa se vrniti na preverjeno pot izpred štirih let, ki postopoma vodi v blaginjo.
Naši post komunisti imajo sedaj namreč nov zavajajoč rek: »Delavstvu oblast, kapitalizem mora past.« Kot čemerni hinavci so se odločili, da bodo s številnimi spletkami in predvolilnimi bombončki, skušali ljudi 22.3. ponovno speljali na led. Eden najnovejših je predlog, da bi vse praznike v letu, ki bi bili na soboto oz. nedeljo, prenesli na delovnike in bi zato morali postati dela prosti dnevi. To lahko pade na pamet samo ljudem, ki so stalno živeli od državnih jasli in/ali pa niso nikoli delali. Je tudi slaba popotnica predvsem za mlade, ki potem upravičeno mislijo, da se z delom zasluži bolj malo, se pa zato toliko lažje s korupcijo zaradi katere v mandatu te vlade, vse bolj drsimo navzdol.
Po drugi strani tudi ni čudno, da imamo velik delež lenuhov, postopačev, prekupčevalcev, ki preko sive ekonomije lepo živijo, zraven pa svoje prida še država, ki take ljudi zakonsko ščiti, da iz proračuna prejemajo še dokaj visoke finančne podpore. Dokazano je, da kvalitetno opravljeno delo človeka izpopolnjuje, ga oblikuje v odgovorno in zadovoljno osebnost, da lahko razvija svoje ustvarjalne potenciale.
Ko opravljaš določeno delo si koristen tudi državi, saj aktivno prispevaš svoj delež k njeni blaginji. Namesto, da bi postajali družba v kateri je delo kot vrednota dobro plačano in je temelj za napredek vseh nas, postajamo na račun države, vse kaj drugega kot to. Nikoli ne bom pozabil kralja Norveške, države, kjer imajo nadpovprečno visok standard, ko je pred leti v dokumentarcu na TV SLO ponosno izjavil: »Vse to so ustvarili naši ljudje s trdim delom!«
