Piše: C. R., STA
Štiri leta vojne v Ukrajini niso povzročila samo več sto tisoč ranjenih in smrtnih žrtev, temveč povzročila tudi hudo okoljsko in podnebno škodo, opozarja Iniciativa za obračun toplogrednih plinov v vojni (IGGAW). Največ emisij toplogrednih plinov je nastalo iz vojaških aktivnosti, nekaj pa tudi iz požarov v naravi, ki jih je sprožila vojna.
Od začetka vojne v Ukrajini je bilo v ozračje izpuščenih približno 311 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je polovica letnih emisij toplogrednih plinov, ki jih proizvede Nemčija, kažejo podatki raziskovalne skupine IGGAW, ki ocenjuje okoljsko škodo zaradi ruske invazije na Ukrajino.
Na podlagi zbranih podatkov več kot tretjina oz. 37 odstotkov emisij izvira neposredno iz vojaških aktivnosti, vključno z ogromnimi količinami kerozina, nafte in dizla, ki so jih porabila vojna letala, ladje in tanki. Skoraj četrtino vseh emisij so povzročili požari v naravi, ki jih je sprožila vojna. Številni gozdni požari so namreč izbruhnili vzdolž ali blizu frontnih črt in v obmejnih regijah.
Za povzročeno okoljsko in podnebno škodo Ukrajina od Rusije zahteva plačilo odškodnine, s katero namerava financirati okoljsko obnovo v državi.
Na konferenci ZN o podnebnih spremembah v Braziliji novembra lani je Kijev omenjal vložitev zahtevka pri organu v okviru Sveta Evrope v višini 57 milijard dolarjev.
Register odškodnin za Ukrajino so pri Svetu Evrope ustanovili leta 2023 za beleženje kršitev človekovih pravic med vojno, da bi lahko v prihodnosti opredelili višino odškodnine, ki bi jo morala plačati Rusija. V ta namen bodo vzpostavili mednarodni odškodninski mehanizem, pri Svetu Evrope pa si ob tem prizadevajo tudi za vzpostavitev posebnega sodišča za kazniva dejanja agresije.
