Piše: G. B.
Včeraj je začel veljati zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oz. t. i. SLAPP-tožbe. Prinaša ukrepe za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje in preprečevanje javne razprave.
Zakon tako uvaja nabor mehanizmov, ki jih lahko tožena stranka uporabi, če je tožba prepoznana kot SLAPP. V civilnih sodnih postopkih kot zaščitne ukrepe predvideva denimo varščino, podporo in pomoč upravičencu ter zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov.
Prav tako predvideva hitro obravnavo teh postopkov, povrnitev škode ter denarno kazen za tožnika in njegovega odvetnika. Uporabo varščine dodatno razširja tudi na kazenske postopke, s čimer se preventivni učinek zakona po prepričanju vlade dodatno krepi. Zakon predvideva tudi ustanovitev enotne kontaktne točke, ki bo zagotavljala dostop do informacij o razpoložljivih zaščitnih ukrepih, pravnih sredstvih in podpornih ukrepih in bo skupaj z zakonskimi mehanizmi pomemben element v boju proti omenjenim strateškim tožbam. Skrbela bo tudi za objavo pravnomočnih odločb, v katerih bo sodišče odločilo o zaščitnih ukrepih po tem zakonu ter zbirala in pošiljala podatke o teh ukrepih Evropski komisiji.
Z zakonom se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, ki državam nalaga uvedbo mehanizmov proti zlorabam sodnih postopkov, njegov namen pa je varstvo in krepitev svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ter pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu. SLAPP-tožbe so na ravni Evropske unije in tudi Slovenije namreč vedno bolj razširjene.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali bodo te določbe veljale tudi za tožbo, ki jo je samo dva dni prej napovedala Asta Vrečko zaradi našega pisanja o Fotopubu. Kot je znano, je to že peta tožba oblastnikov. Ostale štiri so doslej vložili Robert Golob, Urška Klakočar Zupančič, Tamara Vonta in Lena Grgurevič.
