Piše: P. J. (Nova24TV.si)
Slovenski politični prostor se v zadnjem obdobju sooča z resnimi očitki o eroziji demokratičnih standardov. Tisto, kar bi moralo biti hram demokracije, kjer se skozi soočenje argumentov, spoštovanje poslovnika in nadzorno funkcijo opozicije oblikujejo najboljše rešitve, se po mnenju kritikov spreminja v polje političnega enoumja. Predstavniki parlamentarne opozicije, na čelu z Jelko Godec in Janezom Janšo, opozarjajo na nevaren trend: prehod iz ustavne demokracije v stanje »demokrature« oziroma »privida demokracije«, kjer institucije ohranjajo svojo zunanjo formo, a izgubljajo svojo demokratično vsebino.
Sistemsko onemogočanje nadzora nad izvršilno oblastjo
Demokracija zahteva čas za javno razpravo, vendar Poslovnik Državnega zbora RS predvideva tudi nujni postopek za izjemne primere, kot so naravne nesreče ali ogroženost varnosti države. Problem nastane, ko se ta izjema uporabi za politično občutljive zakone, ki po vsebini ne izpolnjujejo strogo določenih pogojev za nujnost. Tipičen primer takšnega ravnanja je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet po nujnem postopku, s čimer je bila onemogočena poglobljena razprava s strokovno javnostjo. Podobno se je zgodilo pri noveli Zakona o RTV Slovenija, kjer je bila sistemska sprememba upravljanja izpeljana mimo običajnih demokratičnih rokov, ter pri davčni zakonodaji, kjer nenehno vlaganje sprememb po skrajšanih postopkih gospodarstvu onemogoča pravočasno prilagoditev na nove razmere.
Pravna opozorila in vprašanje poslovniške nevtralnosti
Statistični dokazi o parlamentarnem valjarju
Da očitki o demokraturi niso zgolj retorični manever, potrjujejo suhe številke. Statistični podatki o zakonodajni dejavnosti kažejo na nevaren trend: v trenutnem mandatu je delež zakonov, sprejetih po nujnem postopku, dosegel rekordne ravni. Če je bila v prejšnjih mandatih, z izjemo obdobja epidemije COVID-19, nujnost rezervirana za približno 10 do 15 odstotkov vseh zakonov, se v trenutnem sklicu ta odstotek nevarno približuje tretjini vseh sprejetih aktov. Primerjava razkriva sistemski premik; v obdobjih stabilnih demokratičnih razmer je preko 80 odstotkov zakonov potovalo skozi redni postopek. Danes pa se nujnost ne utemeljuje več z objektivnimi primeri, kot so prej omenjene naravne nesreče ali ogroženost varnosti države, temveč s politično neučakanostjo koalicije. Po podatkih Državnega zbora RS je bilo v prvi polovici trenutnega mandata po nujnem postopku sprejetih več zakonov kot v nekaterih celotnih štiriletnih mandatih v preteklosti.
Od privida demokracije k avtoritarnemu vladanju
Predsednik SDS Janez Janša v tem kontekstu opozarja na širši vidik nazadovanja, kjer kršitve poslovnika niso le proceduralne napake, temveč simptom prepričanja, da številčna premoč daje pravico do kršenja pravil igre. Poslovnik je namreč ustava v malem; če se pravila kršijo tam, kjer se zakoni pišejo, se državljanom sporoča, da pravo ne velja za vse enako. Resnično nazadovanje se zgodi s postopnim krhanjem institucij in normalizacijo kršitev, kar Slovenijo potiska stran od uveljavljenih evropskih standardov. Država se je znašla na točki, ko bo morala odgovoriti na vprašanje, ali si želi sistem, kjer vlada pravo, ali sistem, kjer pravo postane zgolj orodje v rokah tistih, ki trenutno vladajo.
