Piše: dr. Matevž Tomšič
Politična realnost je včasih bolj bizarna od fikcije. Tako smo bili pred kratkim priča nečemu, kar bi sodilo v rubriko »saj ni res, pa je«. Marsikomu se je lahko zdelo smešno v svoji absurdnosti. Vendar je močno zaskrbljujoče, ker kaže na vso klavrnost razmer v Sloveniji in Evropi, predvsem pa na deformirano formo mentis pomembnega dela njenih političnih odločevalcev.
V mislih imamo dokument, ki ga je sprejela evropska politična skupina socialistov in demokratov (S&D) ob nedavnem srečanju v Ljubljani (poimenovali so ga »ljubljanska deklaracija«). V njem so zahtevali od Evropske ljudske stranke, naj iz svojih vrst izključi Slovensko demokratsko stranko. Da, prav ste prebrali! Levičarji so se namenili svojim političnim nasprotnikom na desnici narekovati, kako naj urejajo svoje notranje odnose, torej koga smejo in koga ne smejo imeti v svojih vrstah.
Gre za neverjetno aroganco socialistov. Pri tem so njihovi argumenti, ki so tako ali tako izmišljeni (češ da Janša in njegovi spodkopavajo evropski vrednote, bla bla bla), povsem nepomembni. Takšno poseganje v notranje zadeve drugih političnih skupin je nesprejemljivo. Še posebej, če gre za njihove glavne politične tekmece. Kot je z nogometno metaforo ponazoril Matej Lahovnik: to je tako, kot da bi FC Barcelona pozval FC Real, naj izključi iz igre tiste svoje igralce, ki njemu niso všeč. Takšnim zahtevam ni mogoče pripisati niti trohice dobronamernosti.
Kdo bi lahko na to porekel, da gre zgolj za predvolilno motivirano potezo. Evropski socialisti so pač prihiteli v Ljubljano, da bi podprli svoje slovenske kolege, ki jim pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ne kaže najbolje. In so zato stvari bolj zaostrili (sicer, če smo malce cinični, njihov obisk morda sploh ne bi bil opažen).
Stara socialdemokratska levica je izhajala iz dediščine evropske civilizacije, medtem ko nova levica spodkopava temelje le-te. Zato je zelo sprevrženo, ko evropski socialisti drugim očitajo delovanje v nasprotju z evropskimi vrednotami. Oni sami so namreč največji uničevalci evropske dediščine.
Vendar je stvar precej resnejša. Ta poteza kaže na mentaliteto tistega dela evropske politike, ki je nekoč veljal za levo sredino, zdaj pa postaja vedno bolj podoben skrajni levici. Ti, ki so se nekoč borili za delavske pravice in s tem za izboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi, so zdaj nosilci radikalnih ideoloških tokov, ki jih lahko označimo s skupnim imenom prebujenstvo. In vsiljujejo jih na zelo agresiven način. Stara socialdemokratska levica je izhajala iz dediščine evropske civilizacije, medtem ko nova levica spodkopava temelje le-te. Zato je zelo sprevrženo, ko evropski socialisti drugim očitajo delovanje v nasprotju z evropskimi vrednotami. Oni sami so namreč največji uničevalci evropske dediščine. Evropa je postala šibka zaradi politik, jih oni vsiljujejo, od množičnega uvoza migrantov iz tretjega sveta prek izčrpavanja gospodarstva v imenu »zelenega prehoda« do razgradnje tradicionalne družine na podlagi raznih »teorij spola« in podobnih ideoloških norosti. V maniri boljševikov hočejo izvajati socialni inženiring na malodane vseh področjih družbenega življenja. Nadzorovati želijo vse in vsakogar. Zato ni čudno, da bi radi iz svojih političnih nasprotnikov ustvarili marionete, ki bi »plesale po njihovih taktih«.
Evropska ljudska stranka je sicer zahtevo po izključitvi največje slovenske opozicijske stranke nemudoma zavrnila. Vendar mora biti to ljudem iz te največje politične skupine v Evropskem parlamentu povod za resen razmislek. Končno se morajo zavedati, da socialisti niso njihovi zavezniki. V zadnjih letih so namreč vse prepogosto z njimi sklepali nenačelne kompromise ali se celo podrejali levičarski agendi. S tem so se diskreditirali v očeh mnogih Evropejcev, ki cenijo in negujejo tradicionalne vrednote. In to so vrednote, ki so Evropi prinesle veličino, njenim ljudem pa blagostanje, kakršnega ni nikjer drugje na svetu. Na teh vrednotah »stara celina« obstane ali pade. Zato je treba zavrniti povezovanje s tistimi, ki teh vrednot ne cenijo ali jih celo zaničujejo.
