Piše: C. R.
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski skuša prepričati svojega najmočnejšega zaveznika, ameriškega predsednika Donald Trumpa, naj izkoristi trenutek za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino. Prepričan je, da bi prav mirovni dogovor Trumpu zagotovil trajno politično zapuščino in okrepil položaj republikancev pred vmesnimi volitvami v ZDA.
»Ne vidim večje zmage za Trumpa, kot da ustavi vojno med Rusijo in Ukrajino,« je Zelenski dejal v pogovoru v svojem uradu v Kijevu. Po njegovih besedah bi bila sklenitev miru pred jesenskimi vmesnimi volitvami politično najugodnejša poteza za Belo hišo.
Čeprav nekateri opozarjajo, da je možnost za dogovor vse manjša, Zelenski vztraja, da Ukrajina ne bo pristala na ponižujoče pogoje. »Ukrajina ne izgublja,« poudarja. Po štirih letih intenzivnih spopadov je pripravljen nadaljevati boj, če bo to potrebno za »dostojen in trajen mir«.
Fronta na vzhodu države je obstala v položaju izčrpavanja. Ukrajinske sile z množično uporabo dronov upočasnjujejo rusko napredovanje, medtem ko Rusija po ukrajinskih ocenah za vsak zasedeni kvadratni kilometer plača visoko ceno v izgubah. Skupne žrtve vojne naj bi letos dosegle dva milijona mrtvih, ranjenih in pogrešanih na obeh straneh – največ v Evropi po drugi svetovni vojni.
Kljub temu matematično razmerje izčrpavanja ni na strani Ukrajine. Rusija ima več prebivalstva in večje gospodarske zmogljivosti, kar ji omogoča lažje nadomeščanje izgub.
Ukrajinska pogajalska ekipa je v zadnjih mesecih pokazala pripravljenost na kompromis. Po navedbah virov blizu predsednika bi lahko Kijev razmislil celo o opustitvi nadzora nad deli vzhodne Donecke regije, če bi to zagotovilo trajen mir. Ena od možnosti je referendum o mirovnem načrtu, morda hkrati s predsedniškimi volitvami, ki so bile zaradi vojne leta 2022 odložene. Zelenski pravi, da bi bil pripravljen na volitve, vendar šele ob zagotovljenem premirju in varnostnih jamstvih. »Slabega dogovora ne moremo dati na referendum,« poudarja.
Ukrajina je omilila tudi zahteve glede pregona ruskih voditeljev za vojne zločine. Zelenski je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pod pogojem, da ne bo v Moskvi. Osrednja zahteva Kijeva ostajajo varnostna jamstva ZDA in Evrope po morebitni sklenitvi premirja. Zelenski želi jasno opredeljeno zavezo, da bi Zahod Ukrajino branil v primeru nove ruske agresije, tudi z morebitnim sestreljevanjem raket nad njenim ozemljem.
Čeprav je konec januarja javno dejal, da je sporazum o varnostnih jamstvih z ZDA »100-odstotno pripravljen«, zdaj priznava, da ključna vprašanja še niso rešena. »Vse mora biti točno zapisano«, poudarja.
Tudi Moskva se zaveda, da se pozornost Bele hiše z bližanjem volitev lahko preusmeri drugam. Če bi Trump izgubil interes za posredovanje, bi lahko pogajanja propadla, odgovornost za neuspeh pa bi padla na eno ali obe strani.
Zelenski zato javno podpira ameriške mirovne pobude, tudi tiste, ki se mu zdijo težko izvedljive. S tem želi pokazati, da ovira do miru ni Kijev, temveč Moskva. A kot poudarja, bo vztrajal pri temeljnih načelih. »Mudi se nam končati vojno,« pravi. »Toda to ne pomeni, da bomo hiteli v kakršen koli dogovor.«
