Piše: Nova24tv.si
Novinar Mladine Borut Mekina se je v napadu na stranko SDS kot vedno poslužil klasičnega recepta njihove desetletja stare ideološke kampanje – poln izmišljenih povezav in insinuacija brez najmanjše primerjave z lastnim političnim ekosistemom. Voditelj oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič jim je nastavil uničujoče ogledalo.
Mekina omenja tudi nepotizem, kar je še posebej ironično, saj istočasno molči o rekordnem nepotizmu aktualne Golobove vlade v Gen-I, SDH, RTV, policiji in državnih podjetjih, kjer partijski tovariši, sorodniki in prijatelji zasedajo položaje kot po tekočem traku. Če je že kdo zgradil zaprto, davkoplačevalsko vzdrževano omrežje – potem to v resnici ni SDS, ampak levica sama.
Nedavni prispevek Mladine “V imenu očeta” predstavlja novega v nizu od ideološko nabitih napadov na Slovensko demokratsko stranko (SDS). Tak pristop ni nov. Mladina že od nekdaj sistematično uporablja podobno retoriko proti edini resni opozicijski sili, ki ji uspeva preprečevati absolutno levosredinsko hegemonijo v Sloveniji. Tokrat pa gre korak dlje, saj so vse bližje tudi volitve – stranko in njeno okolje prikazuje skoraj kot sekto, v kateri se denar pretaka po zaprtih kanalih, mediji služijo kot propagandni stroj, družinska podjetja pa kot orodje za privatno obogatitev. Vse to brez resne primerjave z enakimi ali še bolj razvejanimi omrežji na levi strani političnega spektra.
Voditelj Boris Tomašič je na to objavo odgovoril z uničujočim sarkazmom. Namesto da bi se spuščal v neskončne dokazovalne postopke, je preprosto naredil, kar Mladina nikoli ne zmore: pokazal je ogledalo. V svojem zapisu na X je naštel več kot sto organizacij, društev, nevladnih organizacij, sindikatov, kulturnih inštitutov, medijev in iniciativ, ki so neposredno ali posredno povezani z levosredinsko politično opcijo (SD, Levica, Gibanje Svoboda in nekdanje LDS/LPS strukture). Gre za omrežje, ki že desetletja prejema ogromne vsote javnega denarja – prek razpisov ministrstev, Urada za mladino, Urada za NVO, Evropskih skladov, Zavoda RS za razvoj kadrov ipd.
Ste verjetno mislili te @strankaSDS organizacije?
Zveza združenj borcev, društva upokojencev, 8. Marec, Zavod Global, Transparency International Slovenia, Center za slovensko književnost, Danes je nov dan, Protestival, Vitra Cerknica, Kulturni center Danilo Kiš, Ljubljana,… https://t.co/OYoq0XD7BV— Boris Tomašič (@NeMaramButlov) February 11, 2026
Medtem ko Mladina obtožuje SDS, da naj bi imela svoj “propagandni stroj”, Tomašič opozori na deset- ali stokrat večji aparat na levi – vse od javnega in osrednjih medijev, do velike večine nevladnih organizacij in do kulturnih in ostalih podobnih institucij, v katere se pretaka na milijone evrov in ki v resnici delujejo kot podaljšana roka leve politike.
Tomašičev odgovor v bistvu sporoča: če je že SDS “država v državi”, potem je levica zgradila pravi imperij znotraj države – imperij, ki jo financiramo vsi davkoplačevalci, ne glede na to, koga volimo.
Največja ironija članka Mladine pa je ravno v tem, da se pritožuje nad domnevnim nepotizmom in zaprtimi omrežji – v času, ko je aktualna vlada Golob-Svoboda postavila rekord v kadrovanju partijskih tovarišev, sorodnikov in prijateljev na položaje v Gen-I, SDH, RTV, policiji, tožilstvu, sodstvu in državnih podjetjih. Toda o tem Mladina molči – ali pa napiše en sam stavek v rubriki “malenkosti”.
Mladinin članek ni novinarsko delo. Je politični pamflet, napisan z namenom diskreditacije edine stranke, ki ji uspeva preprečevati popolno levosredinsko monopolizacijo moči v Sloveniji. Tomašič pa je s svojim odzivom pokazal, kaj se zgodi, ko nekdo končno začne naštevati tudi levi ekosistem – takoj postane jasno, kdo v resnici živi v zaprtih, davkoplačevalsko financiranih omrežjih.
Mladina in njeni avtorji bi se morda raje vprašali: zakaj jih tako moti, da ima tudi desnica svoje medije, društva in organizacije? Mar zato, ker so desetletja uživali ekskluzivno pravico do javnega denarja in medijskega monopola – in zdaj, ko ta monopol pada, panika postaja vse glasnejša?
