Piše: Lucija Kavčič
Sredi Evrope se odvija ena najhujših humanitarnih kriz. Ukrajino je v zadnjih tednih zajel hud zimski mraz, ki ga Rusija izkorišča za napade in uničevanje ukrajinske energetske infrastrukture. Milijoni Ukrajincev so se v hudem mrazu znašli brez ogrevanja, elektrike in vode, zelo trpijo otroci, ostareli in kronično bolni.
Iz ukrajinske prestolnice Kijev se je zaradi uničene električne infrastrukture in mraza umaknilo že okoli 600.000 ljudi, saj je velik del mesta ostal brez elektrike, vode in ogrevanja. Pristojne službe so bile vodo prisiljene izliti iz vodovodnih sistemov in sistemov ogrevanja, da ne bi prišlo do pokanja cevi. Kijevski župan Kličko je 23. januarja preko Facebooka spet pozval Kijevčane, naj, kdor more, odide iz mesta: »Obračam se na prebivalce in jim odkrito povem: situacija je izredno zapletena in morda to še ni najtežji trenutek. Naredite si zaloge hrane, vode in potrebnih zdravil. Kdor ima še možnost oditi iz mesta nekam, kjer so na voljo alternativni viri hrane in toplote, naj se temu ne odreče.«
Mraz in tema v stanovanjih
Pa poglejmo podrobneje. Pečersk je zeleno, premožno naselje v središču Kijeva. Njegove predrevolucionarne stavbe so skrite stran od glavnih cest, obdane s tihimi dvorišči in drevesi. V mirnem času je bil to kraj, kjer so si mnogi Ukrajinci želeli živeti. Zdaj, v četrti zimi vojne, je v nekaterih stanovanjih brez dodatnega ogrevanja tri stopinje Celzija in temperatura še naprej pada, stanje opisuje časnik Kyiv Independent. Debele opečnate stene so nekoč bogate prebivalce ščitile pred hrupom mesta, zdaj pa otežujejo ohranjanje toplote. Velika okna ponujajo jasen pogled na raketne napade ponoči in popolno temo, ki sledi. Stavba je še vedno elegantna, vendar po množičnem ruskem raketnem napadu 9. januarja komajda primerna za bivanje. Temperatura se vsak dan stalno znižuje – z 8 stopinj na 5, nato na 3 in manj. »To je najhladnejša zima, kar sem jih kdaj doživela v tem stanovanju. Zaradi mraza, izpadov elektrike in nenehnih napadov je preprosto neprimerno za bivanje,« je za Kyiv Independent povedala 28-letna Anna Diačenko, ki je stavbo zapustila po ruskem zračnem napadu in zdaj živi pri prijateljih.
Rusija z mrazom muči Ukrajince
Sistematični napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so se od leta 2023 le še krepili. Cilji so postale elektrarne, kritična infrastruktura in stanovanjske stavbe. Ta čas je deficit električne energije v Ukrajini že 40-odstoten, če pa bi Rusija izvedla napade, kar je verjetno, na podporne sisteme jedrskih elektrarn, Ukrajina pa jih ne bi mogla zaščititi, bi se primanjkljaj lahko povečal na 50 odstotkov. Z vsakim izpadom električne energije Rusija Ukrajini pošilja sporočilo: »Vaša vlada vas ne more zaščititi, sprejmite naše pogoje, pritiskajte na svoje voditelje, naj se sprijaznijo z ‘mirom’.« Ruska strategija je jasna: če Ukrajine ne more premagati vojaško, jo bo poskušala zamrzniti, da bi si jo podredila oziroma jo prisilila, da sprejme Putinov ultimat, ki je zvenel pred mirovnimi pogajanji prejšnji teden: naj se ukrajinska vojska umakne in Rusiji prepusti Donbas.
Rusija zimo in ekstremno mrzlo vreme uporablja kot orožje in nenehno napada ukrajinske energetske cilje, razlaga avtor v časniku Kyiv Independent. Da je toliko ljudi brez ogrevanja, elektrike in vode, niso stranski učinki vojne, ampak je to posledica zavestnih napadov na civilno prebivalstvo, kar ustreza definiciji vojnega zločina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že 14. januarja razglasil izredno stanje v energetskem sektorju države, ukrajinski minister za energetiko Denis Šmihal pa je državnim elektroenergetskim podjetjem odredil znatno povečanje dobave električne energije iz tujine. Šole bodo v Kijevu zaradi težavnih razmer zaprte vsaj do 1. februarja. Kijevske oblasti so zmanjšale tudi intenzivnost ulične razsvetljave na petino njene zmogljivosti, da bi prihranili energijo, deli mesta, kjer napeljava še deluje, pa imajo iz istega razloga elektriko po razporedu – le po nekaj ur dnevno.
Šotori v dnevnih sobah
»Oblasti in službe delajo, kar lahko, in ljudje to razumejo. Nihče jih ne krivi. Vsak dan čutimo več sovraštva in jeze do Rusije. To ne bo nikogar prisililo, da se vda,« je za Kyiv Independent dejal Andrij Tartišnikov, 33-letni fotograf, ki živi le eno nadstropje pod Diačenkovo in je v svojem prostornem studijskem stanovanju oblečen v več plasti oblačil, kapo in debele nogavice. Ljudje sicer poskušajo vse možno, da bi ohranili tisto malo toplote v stanovanjih. Sredi dnevnih sob si postavljajo šotore, v katerih potem spijo oblečeni, pokriti in zaviti v zimske spalne vreče. Za zapolnjevanje špranj pri oknih in vratih prav pridejo celo plišaste igrače, številni so si priskrbeli peči in kamine na drva ali pa so si naredili improvizirano ognjišče iz opeke in sveč. Podnevi – in kadar ni zračnih napadov – hodijo v posebne šotore, ki se imenujejo »centri nepremagljivosti«, v katerih se lahko ogrejejo, si kaj toplega skuhajo, pojedo pripravljen obrok, si napolnijo telefone in računalnike ter v skrajnem primeru tudi prespijo. Najhuje je kroničnim bolnikom, starejšim in otrokom, ki zaradi mraza pogosto hudo zbolevajo za različnimi boleznimi dihal. Ob centrih nepremagljivosti mladi sicer priredijo tudi kakšno spontano zabavo in ples ob bučni glasbi ter sporočajo: »Mraz nas ne bo zlomil, držimo se, a nismo v redu!« Temperature v Kijevu pod lediščem vztrajajo praktično ves januar – ponoči in zjutraj se gibljejo med minus 16 in minus 10 stopinjami Celzija, podnevi pa se zunanja temperatura ne povzpne na več kot minus 7! Malo višje temperature, pa še vedno okoli ničle, so bile napovedane šele za dni po 27. januarju.
Najtežja zima
Ekipe ukrajinskih inženirjev in drugih strokovnjakov se v hudem mrazu trudijo, da bi ponovno vzpostavile delovanje elektrarn in transformatorskih postaj, ki so bile v zadnjem času poškodovane zaradi ruskih dronov in raket, toda ko bodo energetski delavci večino poškodovane infrastrukture popravili, se bodo, kot velikokrat doslej, ruski napadi nanjo spet ponovili. Ni dvoma, da je letošnja zima najhladnejša in najtežja za ukrajinske civiliste v vseh štirih letih totalne vojne doslej. Zaradi uničene infrastrukture trpijo tudi ljudje v drugih velikih ukrajinskih mestih, kot so Odesa, Sumi in drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je po nedavnih ruskih napadih brez elektrike ostalo vsaj 400.000 ljudi. Praktično v vseh ukrajinskih regijah primanjkuje elektrike; po vsej Ukrajini so bili, kot že velikokrat in v zadnjem času vsak dan, 23. januarja uvedeni urniki izklopov električne energije, za nekatere regije pa so bili uvedeni izredni izklopi skozi ves dan.
Pomoč ukrajinskim civilistom
V Ukrajini v tem času po podatkih, ki jih je posredovala Slovenska karitas, nujno potrebuje humanitarno pomoč kar 13 milijonov ljudi. Visoka inflacija otežuje dostop do zdravil in življenjskih potrebščin, zlasti starejšim in družinam z otroki. Mnogi so psihično izčrpani. Potrebe hitro naraščajo, mednarodne pomoči pa je vse manj. Pomoč, tudi v obliki generatorjev, ki jih najbolj primanjkuje, v Ukrajino prihaja predvsem s Poljske: poljska vlada je poslala več kot 400 generatorjev iz poljskih državnih rezerv, 500.000 zlotov za nakup stotih generatorjev za Ukrajino pa je darovala tudi poljska milijarderka Dominika Kluczyk. Tudi Evropska komisija je obljubila, da bo v Ukrajino poslala 447 generatorjev v vrednosti 3,7 milijona evrov. Britanska vlada je namenila Ukrajini paket pomoči za popravilo in zaščito ukrajinske energetske infrastrukture v vrednosti nekaj več kot 23 milijonov evrov. Z zbiranjem pomoči, predvsem za nakup kurjave in osnovnih potrebščin za ukrajinske civiliste je v tej strašni zimi začela tudi Slovenska karitas, in čeprav se zdi malone vsaka vsota spričo ogromnih potreb kakor kaplja v morje, ste tudi bralci povabljeni, da za pomoč Ukrajini darujete na račun Slovenske karitas SI56 0214 0001 5556 761, namen: Pomoč Ukrajini, sklic: SI00 870, BIC banke: LJBASI2X, koda namena: CHAR. Prispevek v višini pet ali deset evrov je mogoče posredovati s SMS-sporočilom UKRAJINA5 in UKRAJINA10 na 1919.
Popravilo omrežja in nov napad
Ukrajinski strokovnjaki za energetiko so do 23. januarja uspeli popraviti velik del uničene kijevske infrastrukture. Ponoči pa je, medtem ko so potekala tristranska pogajanja za mir v Ukrajini, spet sledil obsežen ruski zračni napad na Kijev z raketami: šestimi balističnimi Iskander-M, dvema krilatima Iskander-K in dvema nadzvočnima Cirkonoma, zaradi česar je v Kijevu spet ostalo brez ogrevanja več kot 6.000 stanovanjskih blokov. Napadena so bila tudi druga ukrajinska mesta. Ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo se nadaljujejo, zato je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaveznice znova pozval, naj okrepijo ukrajinsko zračno obrambo.
