Piše: C. R.
Kot kaže, je Putin v začetku leta 2026 spremenil svojo javno retoriko. Potem, ko je še leta 2023 odkrito zavračal mednarodno pravo in pozdravljal globalni kaos kot koristnega za Rusijo, zdaj poziva k spoštovanju mednarodnega prava in izboljšanju odnosov z Evropo. Po mnenju francoske zgodovinarke Françoise Thom ta preobrat ni znak sprave, temveč del širše, preračunane strategije Kremlja.
Po njenem mnenju naj bi bili med ključnimi dejavniki odnosi z Washingtonom. Moskva odkrito podpira Trumpove »imperialistične« ambicije, kot je priključitev Grenlandija, saj bi slednja dala legitimnost ruski odcepitvi Krima in drugim ozemeljskim zahtevam v Ukrajini. Hkrati si Kremelj prizadeva ohraniti Trumpovo naklonjenost, dokler ta ne prisili Ukrajine v kapitulacijo.
Sprememba v ruski taktiki bi bila lahko posledica resnih notranjih težav Rusije. Gospodarske razmere se hitro slabšajo, saj inflacija narašča, regije so prezadolžene, podjetja propadajo, kritike pa prihajajo celo iz vrst oligarhov. Po štirih letih vojne ruska vojska ni dosegla odločilnih uspehov v Ukrajini, kar spodkopava mit o visokih geopolitičnih sposobnostih ruskega samodržca.
Zato naj bi bili sedaj priča drugačni propagandi, ki predstavlja vojno kot civilizacijski spopad z Zahodom, Putina pa kot edinega zmernega voditelja, ki lahko prepreči hujši scenarij. Obenem se odkrito grozi Evropi z vojaško silo in celo z jedrskim orožjem, pri čemer nekateri vplivni ideologi trdijo, da bi bila Putinova odstranitev še nevarnejša za Zahod.
Ameriška dejanja, od udarca proti ruski “floti v senci” do ugrabitve venezuelskega zaveznika Madura, so v Moskvi povzročila šok. Rusko vodstvo se zaveda, da Trump ni le partner, temveč tudi tekmec pri rušenju mednarodnega reda, ki lahko razgali rusko šibkost. Vendar pa vidi Kremelj kljub temu novo priložnost v vse večjem evropskem odporu do Trumpa. Po oceni Thomove želi Putin izkoristiti protitrumpovsko razpoloženje in se Evropi predstaviti kot razumen sogovornik. Tako ponovno obuja idejo »nove evropske varnostne strukture« brez ZDA, kar je dolgoletni ruski cilj za utrditev vpliva na celini.
Medtem, ko ruski uradniki Evropi kažejo znake sprave in govorijo o dialogu, ruski mediji odkrito slavijo morebitno ameriško priključitev Grenlandije in razpad enotnosti Nata. Moskva hoče sedeti na dveh stolih; javno podpira Trumpa, v ozadju pa skuša Evropo izkoristiti kot kot protiutež ZDA.
Vir: https://desk-russie.info/2026/02/02/president-putins-final-battle.html
