Piše: Petra Janša
Ko je raziskovalec udbovskih arhivov, pisatelj in publicist mag. Igor Omerza 12. januarja 2026 predstavil knjigo Janez Janša – Kaplar na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je šlo za več kot le novo, šesto knjigo serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba.
Obsežna rekonstrukcija – 428 strani skoraj izključno arhivskih dokumentov, faksimilov tajnih poročil, uradnih zaznamkov in fotografij – bralca sooči s surovo kronologijo, kako je takratni totalitarni aparat od aprila 1983 do aprila 1990 sistematično zalezoval, nadzoroval in poskušal onemogočiti mladega kritičnega intelektualca, ki je pozneje postal eden ključnih akterjev slovenske osamosvojitve – Janeza Janšo.
Janša dobi kodno ime Kaplar
Zgodba se začne leta 1983, ko se v udbovskih arhivih pojavijo prvi zapisi o Janezu Janši – zaradi njegovega kritičnega besedila za Problemsko konferenco ZSMS o podružbljanju varnosti in obrambe (SLO in DS). Janša je bil namreč konec leta 1982 imenovan za predsednika Komisije za splošno ljudsko obrambo (SLO) in družbeno samozaščito (DS) v okviru tedanje mladinske organizacije (ZSMS), sporno besedilo pa je govorilo o konceptu slovenske vojske in države. To je bilo dovolj, da ga označijo za nevarnega, zato ga »konec leta 1984 vržejo iz mladinske organizacije na cesto«. Kmalu zatem Udba Janši dodeli kodno ime Kaplar, kar nekako ustreza temu, da se je veliko ukvarjal z vojaškimi vprašanji, a v resnici tudi z mirovništvom in s civilnim služenjem vojaškega roka. Bil je, kot je na predstavitvi knjige povedal Omerza, »ena izmed najpomembnejših kosti v grlu nedemokratičnega režima« in ga je vojaški vrh Jugoslavije »dvakrat skušal zapreti – enkrat se mu je, s pomočjo slovenskih komunističnih politikov in njihove zasebne tajne politične policije (Udbe), to tudi posrečilo«. Sledijo leta naraščajočega pritiska.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
