Piše: Blagovest.si
Tisti čas je Janez Krstnik zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem z vodo, da se on razodéne Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje s Svetim Duhom.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«
Čeprav smo v čas med letom vstopili že prejšnjo nedeljo, torej z nedeljo Jezusovega krsta, se zdi, da se ta tema nadaljuje tudi tokrat. Le da tokrat z zornega kota evangelista Janeza, torej Krstnikovega soimenjaka in enega prvih Jezusovih učencev. Kot je znano, evangelist Janez, kadar omenja ime Janez, nikoli ne misli sebe, ampak Krstnika. O sebi govori v tretji osebi, je namreč “učenec, ki ga je Jezus ljubil”.
Če pogledamo širši kontekst dogajanja, opazimo, da se krst zgodi “naslednji dan” (čeprav evangelijski odlomek omenja na začetku “tisti čas), potem ko je Janez odgovarjal farizejem, ki so ga spraševali, zakaj krščuje. Janez Krstnik ostane v drži ponižnosti: je samo predhodnik, tisti, ki napove prihod Mesije. Tisti, ki prihaja za Janezom, je veliko večji. In Janez ga sedaj tudi predstavi ljudem. Uporabi govorico Judov in podobo jagnjeta, ki ga žrtvujejo na veliko noč. Jezus pa je jagnje, ki odjemlje (dviguje nase) grehe sveta. Nalaga si torej breme človeštva. Lahko bi rekli tudi “grešni kozel”, ki je tudi znana prispodoba iz Stare zaveze, vendar Janez vztraja pri podobi nedolžnega, brezmadežnega jagnjeta. Ker sam Jezus nima greha, naloži pa si krivdo nas vseh.
Nadaljevanje TUKAJ.
