Piše: Andrej Sekulović
Lansko leto je zaokrožilo »migrantsko desetletje«, saj se je obsežna migrantska kriza, ki stopnjuje veliko demografsko zamenjavo, začela leta 2015. Desetletje pozneje Slovenija še vedno beleži zaskrbljivo visoko število nezakonitih prehodov svojih meja.
V preteklih letih smo bili priča tudi več incidentom, ki so vključevali migrante in prosilce za azil. Balkanska pot še vedno ostaja ena glavnih poti ilegalcev in tudi tihotapcev, ki jih velikokrat prestreže slovenska policija. Čeprav se je število nezakonitih prehodov zmanjšalo glede na statistike iz leta 2024, je postala nova normalnost, da policisti vsak dan na naši južni meji prestrežejo skupine več deset migrantov, ki redno prestopajo mejo s Slovenijo. Po novem ni nič čudnega, če ob koncih tedna beleži ujamejo več kot sto nezakonitih migrantov. Vse to seveda stane davkoplačevalce in ogroža varnost naše države. Sedaj pa si poglejmo, kako je bilo s tem v letu 2025 in kaj nam povedo policijske statistike.
Nezakoniti prehodi v zadnjih letih
Zadnje statistike o nezakonitih prehodih, ki so na voljo, nam povedo, da je bilo do konca meseca novembra 2025 obravnavanih 25.580 nezakonitih prehodov slovenskih meja, kar je približno 42 odstotkov manj kot leta 2024, ko je bilo v istem obdobju kar 44.355 nezakonitih prehodov. Kljub temu gre za zaskrbljivo visoko število. V letu 2014 pred začetkom migrantskega navala je denimo mejo do konca decembra prestopilo samo 768 nezakonitih migrantov, ki so takrat prihajali predvsem iz Albanije, Sirije, Kosova in Afganistana. Že leto kasneje jih je bilo 360.213. Čeprav je bila to posledica krize in je zatem število spet znatno upadlo, so se migracije nadaljevale, znova pa so se začele večati predvsem po nastopu Golobove vlade. V letu 2021 je bilo tako 10.067 nezakonitih prehodov, kar je bilo 31,2 odstotka manj od leta poprej. V letu 2022 pa je bilo tovrstnih vdorov 32.024, kar je pomenilo 214-ostotno povišanje. Slednji so se v letu 2023 še enkrat povečali, tokrat za 84,1 odstotka, saj je bilo obravnavanih 58.193 nezakonitih vstopov. Leta 2024 in prejšnje leto so, kot vidimo, ti vdori na naše ozemlje začeli upadati, a preden začnemo trepljati zdajšnje oblasti po ramenih zaradi tega, se zavedajmo, da je bilo v prejšnjem letu nezakonitih prihodiov do novembra – končno število bo znano, ko bodo objavljene statistike za december – še vedno 154 odstotkov več kot v letu 2021.
Prošnje za mednarodno zaščito in vračanje tujcev
Lani so bili kot nezakoniti migranti najpogosteje obravnavani državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša. Predlanskim pa Sirci, Afganistanci in Turki. Izraženih je bilo 23.064 namer za podajo prošenj za mednarodno zaščito. V letu 2024 je bilo evidentiranih 42.698 takšnih namer. Ob tem je treba poudariti, da gre le za namere, ne za dejanske prošnje. Ilegalci dobro vedo, da jih slovenski policisti, če le ustno izrazijo željo, da bi radi vložili prošnjo za mednarodno zaščito, ne smejo nemudoma vrniti na Hrvaško, temveč jim morajo zagotoviti možnost azila. Tako si s temi preprostimi besedami zagotovijo nastanitev in taksi do slednje, na naš račun pa jim oboje priskrbijo kar policisti. No, lani kot leto prej so največ takšnih namer izrazili Afganistanci. Zanimivo je, da je bilo v letu 2025 od omenjenih dobrih dvajset tisoč izraženih namer dejansko vloženih le 3.890 vlog, od tega pa je bil v kar 2.340 primerih ustavljen postopek zaradi umika prošnje. Jasno je, da migranti tako izkoriščajo sistem, da bi se izognili takojšnji deportaciji. Prav tako je bilo lani do konca novembra zaradi nedovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji obravnavanih 1.814 tujcev, leto prej pa v istem obdobju 1.663. Od tega jih je bilo največ iz Albanije (375) in Severne Makedonije (348). Tujim varnostnim organom so slovenske oblasti izročile 117 oseb, leto prej pa 138. Po drugi strani je od tujih varnostnih organov Slovenija na podlagi sporazumov o vračanju sprejela 309 ljudi, med katerimi je bilo največ Maročanov (70) in Afganistancev (45). V istem obdobju je slovenska vlada leta 2024 prejela 259 oseb.
Še več denarja za migrante …
Zdajšnja liberalna vlada Roberta Goloba je v lanskem letu sprejela proračunsko odločitev, da bo povečala sredstva za migrante oziroma za njihovo integracijo in oskrbo. Avgusta 2025 se je namreč slovenska vlada odločila, da bo znotraj državnega proračuna prerazporedila dodatnih pet milijonov evrov in pol na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Po uradnem sporočilu Ministrstva RS za finance in Ministrstva RS za notranje zadeve bo 1,1 milijona evrov zagotovilo ministrstvo za finance, 4,4 milijona pa ministrstvo za notranje zadeve. Zdajšnji oblastniki, znani po svoji naklonjenosti vsemu tujemu, upravičujejo svojo odločitev, češ da je to treba storiti zaradi povečanega števila upravičencev in predvsem novega Pakta EU za migracije in azil. Sredstva bodo seveda namenjena tudi za jezikovno integracijo tujcev iz tretjih držav; velika demografska zamenjava namreč poteka bolj gladko, če zamenjevalci vsaj približno razumejo jezik zamenjancev.
Podpora Paktu za migracije in azil
Sredstva so bila torej prerazporejena tudi zato, ker je Slovenija v celoti podprla Pakt za migracije, ki predstavlja sklop novih pravil in zakonodaje Evropske unije, ki naj bi vzpostavil skupni sistem za upravljanje migracij in azila v EU. Pakt naj bi začel veljati letos junija in bo pokrival vse stopnje migracij in azila − od prihodov, obravnavanja prošenj do solidarnostnih ukrepov med državami članicami oziroma prerazporejanja migrantov po celotni uniji. Slovenija seveda sodeluje tudi pri tem solidarnostnem mehanizmu, ki je ena ključnih točk pakta. Predvideva, da se breme članic, ki so bolj obremenjene z migranti, razporedi na druge države. Migranti torej ne bodo prihajali k nam več le prek južne meje, temveč bodo lahko k nam prerazporejeni tudi iz drugih delov Evrope. Slovenija bo ob tem prispevala v solidarnostni sklad in sodelovala v prihodnjih letnih ciklih podpore.
Evropski solidarnostni mehanizem
Lani, 8. decembra, so notranji ministri držav članic dosegli dogovor o vzpostavitvi evropskega solidarnostnega mehanizma, v okviru katerega bodo članice, ki so pod največjim migracijskim pritiskom, prihodnje leto upravičene do podpore drugih držav. Mehanizem predvideva 21.000 premestitev prosilcev za azil oziroma finančne prispevke v skupni vrednosti 420 milijonov evrov. Po predlogu Evropske komisije, ki je bil objavljen pred približno mesecem dni, bodo do podpore zaradi nesorazmernega števila prihodov migrantov upravičene predvsem Italija, Španija, Grčija in Ciper. Slovenija, ki je v preteklih prav tako letih beležila večje število nezakonitih prehodov meje, bo sodelovala kot država, ki bo prispevala sredstva v ta namen. Se bodo pa države same odločale, ali bodo prispevale s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito, s finančnimi prispevki ali z drugimi oblikami solidarnosti, na primer operativno podporo.
