Piše: Vida Kocjan
Dan pred božičem je padla »ključna zdravstvena reforma« vladajoče koalicije, na katero je bil Robert Golob tako ponosen. Gradil jo je na ideološkosti in se šel boj z zdravniki. Ustavni sodniki so ga ustavili, z »reformo« bo padel tudi Golob.
Dan pred božičem, 24. decembra, je Ustavno sodišče RS izdalo delno odločbo, s katero je del novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) razglasilo za neskladnega z ustavo. Zdravstveni reformi vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba so tako prisolili zaušnico. Razveljavili so namreč ključni člen reforme, na katero so bili v koaliciji, posebej še Golob, zelo navdušeni. Šlo pa je za poskus stroge ločitve javnega in zasebnega zdravstva.
Protiustavnost, škodljivi ukrepi
Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da je reforma protiustavna, ker v veliki meri onemogoča dodatno, to je popoldansko delo pri čistih zasebnikih zunaj javne mreže.
Ustavno sodišče je sicer pritrdilo, da je cilj vlade, to je krepitev javne zdravstvene službe, legitimen in celo ustavno zahtevan, vendar izbrani ukrep prepovedi dela zdravstvenim delavcem ni sorazmeren. Zapisali so, da vlada ni dokazala, da cilja krepitve javne zdravstvene službe ni mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Pri tem bi vlada lahko posegla po strožjem nadzoru in individualnih soglasjih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Na voljo imajo še številne delovnopravne ukrepe in podobno. Tega niso storili, raje so po diktatorsko sprejeli ukrep prepovedi dela. Slednja posega v pravico do proste izbire zaposlitve in svobodno gospodarsko pobudo. Pravica do proste izbire je zapisana v 49. členu Ustave RS.
Kako naprej? Za odpravo neustavnosti zakona ima državni zbor zdaj eno leto časa. Do takrat pa velja in se uporablja stara ureditev. To pomeni, da zdravniki v javnih zavodih spet lahko opravljajo dodatno delo tudi pri zasebnikih, in to pod pogoji, ki so veljali pred spremembo zakona.
Odločajo dalje, še so potrebni popravki
Pomembno pri vsem je tudi, da zakon za zdaj ni padel v celoti. Sodišče namreč ni razveljavilo prepovedi dela prek statusa samostojnega podjetnika (s. p.) znotraj javne mreže. Ta del ostaja v veljavi. Nadalje se ustavni sodniki niso izrekli o vseh spornih členih. S presojo novele ZZDej bodo nadaljevali.
Na podlagi tega so v vladi in koaliciji poudarjali, da je sodišče v pomembnem delu podprlo njihove cilje in da to ni nezaupnica »njihovi zdravstveni reformi«. Na slednje se je oprla tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ko je poudarjala, da ne namerava odstopiti z mesta ministrice, saj odločitev ustavnega sodišča ni naperjena zoper njeno delo in ne pomeni nezaupnice. Podobno je ponavljal tudi Robert Golob. Kot je običajno zanj, je vse razumel po svoje in razlagal, da je »sodišče razumelo vladna stališča, dobili smo usmeritve za boljše rešitve«. Kdaj in kako bodo to sprejeli, pa ni več pojasnil. Državni zbor bo namreč zasedal samo še na eni, to je januarski seji, marca pa bodo volitve.
Glasovalni valjar, Golob izgubil vojno z zdravniki
Drugačnega mnenja pa so tisti, ki so vladajoče že pred tem opozarjali, da je novela oziroma sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti protizakonita. Vladajoča stran jo je napisala na hitro, nato so v državnem zboru določila popravljali domala pri vseh členih. Vse skupaj, od začetka do konca, je po dostopnih podatkih trajalo tri mesece. Ozirali se niso niti na opozorila zakonodajne službe, da spremembe niso skladne z ustavo. Na to so opozarjali tudi v opozicijskih SDS in NSi. Po zdajšnji odločitvi ustavnih sodnikov pa so to označili za ogromno zaušnico in poudarili, da je ideološka reforma padla, Golob pa je izgubil vojno z zdravniki.
Zdaj pa so levi in vladajoči začeli poudarjati, da »zdravstvena reforma živi naprej, le ena prepoved je bila prestroga«.
Kaj pravi zdravniška stroka?
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je poudarila, da jih veseli, ker je odpravljen diskriminatorni položaj zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov (Fides) pa so poudarili, da je z odločitvijo ustavnega sodišča o določbi novele ZZDej padla argumentacija vlade in da pričakujejo dialog s stroko.
V sporočilu za javnost so v Sindikatu Fides zapisali, da pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča. Pojasnili so, da je pobudo za presojo ustavnosti nekatere določbe novele ZZDej v ustavno presojo vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Ta pobuda pa se v obravnavanem delu prekriva z zahtevo za presojo ustavnosti določb novele ZZDej, ko jo je vložil Fides. O zahtevi Fidesa pa ustavno sodišče še ni odločalo, so pojasnili. Dodali so, da je ustavno sodišče sledilo stališčem pobudnika in identičnim stališčem Fidesa ter kot neustavnega ocenilo poseg v pravice zdravnikov do svobode dela. »Odločitev, da je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe neustavna, razumemo kot jasno potrditev tega, na kar smo skupaj s stroko opozarjali ves čas zakonodajnega postopka: da je novela zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki omejuje dodatno delo zdravnikov, protiustavna in škodljiva,« so zapisali v Fidesu.
Pojasnili so, da prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu. Dejstvo, da mora državni zbor protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev, je resno opozorilo zakonodajalcu, da se zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic. V Fidesu pričakujejo, da bo zakonodajalec (vlada) odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev končno prisluhnil stroki – v interesu pacientov in vzdržnega ter funkcionalnega javnega zdravstvenega sistema.
Tudi v Zdravniški zbornici Slovenije so poudarili, da so »ves čas jasno, strokovno in argumentirano opozarjali, da je takšna zakonska ureditev, kot si jo je zamislila vlada z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, protiustavna, nesorazmerna in škodljiva tako za bolnike kot za delovanje zdravstvenega sistema«. Ustavno sodišče je to v ključnem delu tudi potrdilo, in to soglasno. Ustavni sodniki so se strinjali z argumenti zdravništva, da imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov že zdaj na voljo dovolj učinkovitih orodij za nadzor nad delom svojih zaposlenih, zato splošna prepoved dodatnega dela, kot jo je uvedla novela zakona, ni skladna z ustavo.
Veselje zdravnikov: bolniki ne bodo prikrajšani
Najpomembnejše pa je, da odločitev pomeni, da bolniki ne bodo prikrajšani in da bodo deležni več zdravstvenih storitev, so dodali v zbornici. Protiustavna omejitev dela zdravnikov bi namreč v praksi vodila v slabšo dostopnost zdravstvenih storitev, daljše čakalne dobe in dodatno obremenitev že tako preobremenjenega javnega zdravstvenega sistema. Odločitev ustavnega sodišča zato razumejo predvsem kot odločitev v korist bolnikov, saj preprečuje rešitve, ki bi zmanjševale obseg opravljenih storitev in oslabile dostopnost zdravstvene oskrbe.
Pri tem tudi v zbornici poudarjajo, da gre za delno odločitev ustavnega sodišča, kar pomeni, da ustavna presoja še ni končana in da bo sodišče o preostalih izpodbijanih določbah odločalo posebej. Kljub temu pa je že ta odločitev izjemno pomembna, saj posega v samo jedro sporne ureditve in jasno sporoča, da zakonodajalec (vlada) pri posegih v svobodo dela in opravljanja poklica ne sme ravnati arbitrarno (mimo dogovora).
