Piše: Dr. Stane Granda
Ne glede na predvolilne ankete je zmagovalec volitev znan. Zaradi perverznosti slovenske politike pa ni gotovo, ali bo tudi lahko sestavil vlado. Njegovo rušenje že pred volitvami je sprožila kar sama predsednica države, ki ni sposobna prikriti, v katero ideološko gnezdo sodi. Tudi ona doprinaša k največji razklanosti Slovencev v zgodovini. Ne gre le za vladajočo finančno oligarhijo, ampak tudi za ideologijo in politiko, za katero osamosvojitev ni bila intimna opcija. Na videz samoumevno je dejstvo, da jo bo sestavil tisti, ki bo zbral parlamentarno večino najmanj 46 poslancev, a predsednica zanika načelno pravico zmagovalcu, da vsaj teoretično poskusi. Podelitev mandata ni milost, ampak dolžnost. Ustavni red, ki ga mora prva spoštovati! Dejansko poziva k sklenitvi protiopozicijske koalicije. Je to demokracija?
Predsednica je ob prevzemu mandata izjavila, da ne bo tiho. Obljube ni držala. Ni je bilo slišati, ko so ukinili muzej največjega dosežka Slovencev v zgodovini, kar je za predsednico države, ki si domišlja, da je njeno zgodovinsko znanje večje kot znanje kvalificiranih historikov, nedoumljivo. Ni bila proti odpravi dneva spomina na žrtve totalitarizmov, kar je dodatno potrdila tudi s skrivanjem kosti izkopanih v Kočevskem rogu v Škofji Loki, ni zaščitila demonizirane opozicije, kar je prva dolžnost varuhinje demokracije, predsednice demokratične države. Ni zaščitila poniževanja osamosvojitve, njenega potvarjanja … Govorila pa je, ko bi morala biti tiho, zlasti v zvezi s položajem slovenske manjšine v sosednjih državah. Bila je tiho, ko so v zvezi z Goricama kot evropskima mestoma kulture ne le zamolčali njun simbol, samostan Kostanjevica, ampak tudi slovensko manjšino na Goriškem, in osamosvojitev prikazali predvsem v luči izbrisanih in s čaščenjem sabotinskega napisa.
Predsednica države je ob razpisu volitev pozvala, »da volitve potekajo pošteno«. Zagotovila je, da bo »pozorna na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine«. Izpostavila je, »da so volitve temelj in hkrati praznik demokracije ter priložnost za razmislek, kakšno družbo želimo graditi in kakšno prihodnost želimo«. Pozvala je h kulturi dialoga in spoštovanju drugačnosti, k »spoštljivemu, odgovornemu in strpnemu komuniciranju v volilni kampanji«. Ali ni ravno ona prva pljunila v lastno skledo? Ne dovoljuje državljanom proste volje, ampak določa, »kakšno družbo želimo graditi in kakšno prihodnost želimo«. Hvala za dosedanjo roparsko oligarhično koalicijo s kapitalom, za drobtine z bogatinove mize, ko so bogati še bogatejši, število revnejših pa se povečuje.
Sedanji vladi je treba priznati, da je detektirala nekatere ključne probleme družbe. Ni bilo težko, ker za večino vemo že od osamosvojitve. Neuspehe prikriva z vojno z zdravniki in kmeti. Problem je, da se je teh lotila nedomišljeno, da je poskrbela za službe in plače svojih ljudi, državljani pa imamo od tega malo ali nič in smo celo na slabšem, med drugim zaradi valorizacije pokojnin, ki pelje prejemnike v stradanje. O oskrbi potrebnih na domu ni ne duha ne sluha. Zato so tudi forsirali zakon o medicinski pomoči pri samomoru. Brigajo njih ljudje, njihov Bog je denar.
Dosedanjo koalicijo s kapitalom, oligarhijo in roparsko ekonomijo naj resnično in trajno zamenja koalicija z volivci, državljani. Oni, ne kapital, so prva skrb demokratične države, osamosvojene Slovenije. Naj že končno poskrbijo za dvig dodane vrednosti, podprejo demokracijo in nehajo vsiljevati probleme vzdrževanja svojih maseratijev in jadrnic kot prvi problem države. Opozicija mora biti verodostojna. Izogiba naj se ideološkim prepirom, ampak naj ljudem brezobzirno pokaže, kaj se jim je v zadnjih štirih letih zgodilo in kaj jih čaka, če ostanejo dosedanji na oblasti. Praznina denarnic državljanov je kljub božičnici zgovorna. Sedanja koalicija laži in razdvajanja, sejalka nestrpnosti in antislovenstva je pripravljena na vse, najmanj pa na izgubo oblasti. Njeno podcenjevanje pelje v konec smisla in ciljev osamosvojitve.
