Piše: Vida Kocjan
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) je sekretarju sindikata poklicnih gasilcev Davidu Švarcu, ki je aktivno nastopal proti pokojninski reformi, izrekla opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Očitajo mu kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Švarc opozorilo razume kot grožnjo, s katero mu poskušajo preprečiti aktivno sindikalno delo.
David Švarc je v zadnjih mesecih javno nastopal proti pokojninski reformi v okviru t. i. Delavske koalicije, ki je tudi zbirala podpise za zakonodajni referendum, na katerem bi odločali o reformi oziroma popravkih pokojninske zakonodaje. Že v času zbiranja podpisov so se dogajale čudne stvari, Delavski koaliciji pa ni uspelo zbrati dovolj podpisov.
ZSSS je namreč podprla spremembe pokojninskega zakonodaje, kot jih je pripravil Luka Mesec (Levica). Švarcu, ki je na zvezi zaposlen, pa zdaj očitajo, da je kršil določila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V ZSSS so svoje grožnje v nekaterih medijih sicer opravičevali, da ne gre za opozorilo zaradi drugačnega ali kritičnega mnenja, ampak za opomnik, da je zaposleni v organizaciji dolžan delovati v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklepi in navodili, delodajalec pa ga ima pravico in dolžnost na to opozoriti. Pozabili so, da so »sindikati« in kaj je njihova naloga.
V izdanem opozorilu Švarcu očitajo, da je ravnal v nasprotju z navodili delodajalca in s sklepi organov delodajalca, da je nekatere aktivnosti izvajal med delovnim časom in prek službene elektronske pošte, pa tudi, da je sabotiral aktivnosti ZSSS pri predstavitvi in pojasnjevanju sprememb pokojninske zakonodaje. Zagrozili so mu še, da mu bo, če bo v šestih mesecih znova kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ZZZS odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tako se v ZZZS, ki velja za rdeče obarvan sindikat, izživljajo nad svojimi člani in zaposlenimi.
Pod Zorkom prizorišče notranjih napetosti
ZZZS združuje 22 sindikatov iz različnih sektorjev in je ena največjih sindikalnih organizacij v državi, v zadnjih mesecih − zlasti od poletja 2025 naprej – pa postaja prizorišče vidnih notranjih napetosti. Te pogosto opisujejo kot frakcijske boje, to je razkol med provladnimi (ali t. i. rdečimi frakcijami, ki podpirajo zdajšnjo vlado in njeno početje, in bolj radikalnimi ali neodvisnimi skupinami, ki kritizirajo sindikat kot preblizu vladi ali delodajalcem.
Po navedbah naših virov so glavni vzroki nesoglasja glede pokojninske reforme, plačnih sistemov v javnem sektorju in splošne usmeritve ZSSS, ki jo nekateri obtožujejo neoliberalizma ali pomanjkanja zaščite delavcev. ZSSS od spomladi 2025 vodi Andrej Zorko, nasledil je Lidijo Jerkič, ta pa Dušana Semoliča.
V nadaljevanju poglejmo nekaj ključnih dogodkov v zadnjih mesecih. ZSSS se je julija 2025 znašla pod valom kritik zaradi vladne novele zakona o urejanju trga dela. Sindikat pod Zorkovim vodstvom je namreč aktivno sodeloval pri usklajevanju novele, ki je med drugim zvišala nadomestila za brezposelnost (na 70 do 130 odstotkov minimalne plače od 2026) in omogočila krajši delovni čas pred upokojitvijo. Vendar je to sprožilo kritike znotraj sindikata. Del članov (npr. v Sindikatu delavcev migrantov) je nasprotoval ukinitvi višjega nadomestila za obmejne delavce in omenjal referendum. To je razkrilo razkol med tistimi, ki podpirajo kompromise z vlado, in tistimi, ki zahtevajo trdnejšo zaščito delavcev.
Nesoglasja glede pokojninske reforme in plačnih pogajanj
V obdobju od septembra do novembra letos so sindikati v javnem sektorju, združeni v drugem plačnem stebru, večkrat opozorili na »poniževalen odnos Golobove vlade« pri pogajanjih o plačnih nesorazmerjih in spremembah pokojninske zakonodaje, ki so jo Golobovi poimenovali kar pokojninska reforma, čeprav to ni. Pritiski znotraj sindikata so se po navedbah naših virov stopnjevali, saj je ZSSS javno podprla nekatere vladne predloge. Proti tem je bil sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc, ki je odkrito dejal, da je proti tem spremembam, ker so v škodo delavcem. Zaradi svojega stališča so se v rdeči ZSSS pod vodstvom Andreja Zorka postavili proti Švarcu, ker neomajno zaupajo Levici, Luki Mescu, Robertu Golobu in podobnim iz vrst vladajočih.
Kritičen pa ni samo Švarc. Glede na naše vire se vrstijo tudi pozivi k novemu vodstvu ZSSS. Že tako precej krhko zaupanje v vodstvom ZSSS se slabi, sindikat, ki je že desetletja reprezentativen, je razdeljen. Pa ne zaradi Švarca. Poznavalci tudi opozarjajo, da bi napetosti v ZSSS lahko izbruhnile z novimi pogajanji o plačah v letu 2026. Pričakujejo celo demonstracije. Zato tudi v tej luči lahko razumemo kaznovanje Davida Švarca.
Kdo je David Švarc
David Švarc je vidna osebnost v slovenskem sindikalnem gibanju, zlasti na področju varstva pravic delavcev v javnem sektorju, kot so poklicni gasilci. Njegovo delo je usmerjeno v boj za višje plače, boljše delovne razmere in kritiko vladnih reform, ki jih doživlja kot škodljive za delavce. Kot generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), ki je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je pogosto na čelu protestov in pogajanj, kjer poudarja aktivnejši sindikalizem, vključno s protesti in prekinitvami dela, če socialni dialog odpove. Švarc je bil med kandidati za predsednika ZSSS na volitvah maja 2025, kjer je napovedal močnejši pritisk za višje osnovne plače v zasebnem in javnem sektorju ter večjo enotnost sindikatov.
V letih 2024 in 2025 je bil aktiven v pogajanjih o plačah v javnem sektorju in evropskih sindikalnih iniciativah. Njegov pristop je radikalen: »Moj namen je delovati v smeri aktivnejšega sindikalizma na vseh ravneh ZSSS,« je izjavil februarja 2025.
