Piše: Blagovest.si
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.
Zadnja adventna nedelja se uvršča že v sklop božične devetdnevnice, zato vedno ponudi odlomek iz nabora, ki ga sicer ponuja božična devetdnevnica. Tokrat gre za splošno (in razmeroma kratko) poročilo o Jezusovem rojstvu iz evangelija po Mateju. O Jezusovem otroštvu bolj nazorno sicer poroča evangelist Luka. A tisto, kar nas pri Matejevem poročilu preseneti, je aktivna vloga sv. Jožefa, Marijinega moža. Jožef se namreč ob novici, da je Marija noseča še pred uradno poroko, vznemiri in užalosti. Za tisti čas je to pomenilo hudo tveganje, a konec koncev je šlo tudi za zaupanje med zaročencema. Dogodek angelovega oznanjenja se zgodi brez Jožefove navzočnosti in marsikdo se sprašuje, kako je to prišlo v svetopisemsko izročilo. Toda če vemo, da je Marija skupaj z apostoli pričakovala binkoštni dogodek, je zagotovo o tem pripovedovala, in zanimivo, v svoj zapis je ta dogodek vnesel Luka, ki sicer ni bil apostol in je prihajal iz poganskega sveta.
Za Jožefa se tako zgodi velika preizkušnja, saj ne pozna vseh okoliščin in ne ve, da je Marijino spočetje del velikega božjega načrta za ta svet. In morda ga je pri vsem tem najbolj vznemirjal Marijin molk. Za nezvesto zaročenko bi lahko prevarani mož zahteval celo kamnanje ali vsaj javno sramotenje. A Jožef nič od tega ni želel storiti. V poštev bi prišla le skrivna odslovitev. A bolečina bi ostala, negotovost pa tudi. Preveč je bilo tu nejasnosti, da bi lahko preprosto dejanje odslovitve vse rešilo.
Toda nebesa ne molčijo. V trenutku največje Jožefove negotovosti je tudi njemu spregovoril božji poslanec. Toda ne na način kot Mariji, pač pa preko sanj. Na tak način je Bog še večkrat spregovoril Jožefu. Jožefu angel v sanjah spregovori o imenu otroka. Ime je isto kot pri angelovem oznanjenju Mariji. To je bilo znamenje, da ni šlo za privid, ampak za nadnaravni poseg. Jezus, v hebrejščini Ješua, ima svoj pomen. Naznanjuje, da Gospod (Jahve) rešuje. On bo rešil ljudstvo njegovih grehov. Takrat še ni znano, na kakšen način. Vendar vemo: ta isti Jezus, rojen v revnem hlevu v Davidovem mestu Betlehem, je bil nato kot nedolžne jagnje žrtvovan za grehe sveta.
Več:
(MISEL ZA 4. ADVENTNO NEDELJO) Glej, Devica bo spočela in rodila sina
