Piše: Spletni časopis
S 50 glasovi za in sedmimi poslanci NSi proti so vladni poslanci še drugič tem mandatu popravili zakon o RTVS.
S prvo spremembo so predčasno zamenjali celoten poslovni in uredniški vrh. Zdaj so svojemu vrhu RTVS zagotovili še dodaten denar. S 46 glasovi za in 29 proti pa so na izredni seji DZ malo pred polnočjo na hitro spremenili še zakon o javnih financah, da bo lahko vlada še bolj trošila denar mimo proračunskih načrtov in to tudi iz državnih rezerv in rezervacij. Nakup Litijske čez novo leto na vrat na nos (iz denarja za poplavljence), za kar sta se v preteklosti odločil Robert Golob in Boštjan Klemenčič, ne bo več kršenje zakona o javnih financah.
Uzakonili večinoma, kar so že doslej podarjali
Pri RTVS na novo v resnici podarjajo le nekaj milijonov letno, za večino, kakšnih dvajset milijonov, pa so vladajoči le uzakonili, kar so že doslej podarjali mimo načrtov državnega proračuna in nad določbami zakona. Več si niso upali uzakoniti niti zdaj, ker bi opozicija lahko sprožila proceduro za referendum. Ljudje pa nad tem, da bi plačevali še več za medij, ki ga večina ne spremlja, niso preveč navdušeni.
Gre za nadaljevanje serije podarjanja denarja medijem in medijskim tajkunom, ki bodo pomagali pred volitvami s propagando proti opoziciji.
Vlada je doslej vsako leto mimo proračunski načrtov podarjala RTVS okoli deset milijonov za programe narodnosti, po novem zakon določa to kot vsakoletno obvezo, kar bodo zaradi tega lahko vključili v proračunske načrte države. Vlada je tudi že povišala prispevek za RTVS za desetino (kar letno prinese okoli deset milijonov), zdaj so to povišanje določili še z zakonom, kar bo omogočilo dodatno vladno povišanje za največ desetino čez leto. Dodali so še dodatne milijone vsako leto iz proračuna za simfoničen orkester in druge glasbene korpuse, ki jih RTVS za svoje programe ne potrebuje. So pa bili običajni za velike državne televizije bogatih evropskih držav v prejšnjem tisočletju, ministrstvo za kulturo Aste Vrečko pa jih noče prevzeti v svoj proračun kot državno kulturno bogastvo.
Glasovanje se je razpletlo tako:
Razprave o denarju za RTVS, postopek odločanja so vladajoči izpeljali bliskovito, je obstruirala SDS, ker ustavno sodišče še ni končalo niti presoje ustavnosti politične čistke vrha RTV Slovenija. Tudi glasovali iz SDS o spremembi niso. Popravek zakona o RTVS je le eden v seriji podarjanja denarja medijem, ki bodo pomagali pred volitvami s propagando za vladne stranke in proti opoziciji. Pred tem je šefica UKOM Petra Bezjak podpisala višjo letno pogodbo, po kateri bo vlada za delovanje STA v letu 2026 podarila 3.403.379 evrov, kar je v primerjavi z letošnjim letom za skoraj 560.000 evrov ali 19,6 odstotka več. STA je v celoti v državni lasti, poslovni in uredniški vrh so si nastavile vladajoče stranke. Vlada je ta teden sprejela tudi pogoje in merila, po katerih bo podarjala dodatne milijone medijskim tajkunom na področju tiska po novem medijskem zakonu, denimo lastniku Dela Stojanu Petriču, lastniku medijske hobotnice različnih medijev Martinu Odlazku, lastnikom Dnevnika… Vsi ti mediji veljajo za izrazite podpornike vladnih strank. Denar bodo dobivali celo, da bi se digitaliziral in bi bili bolj konkurenčni na spletu. Vsi so že digitalizirani in na spletu. Vladna pomoč za večjo konkurenčnost jim še povečuje nepošteno konkurenčno prednost, ki so jo imeli že doslej. Novinarjem, ki so – razen v državnih medijih – slabo plačani in izgubljajo službe, te pomoči ne bodo prinesle veliko. Pluralnost medijev se bo še zmanjšala.
Vladne stranke so namreč hkrati z novim medijskim zakonom omejile možnost že nastopanja na razpisih najmanjšim zasebnim medijem. Tudi Spletnemu časopisu.
Novi medijski zakon omogoča delitev denarja davkoplačevalcev “pravim medijem” tudi za več let. Torej za tudi za čas prihodnje vlade.
