Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Neustavnost zakona o poslancih, ki pred desetletjem Janezu Janši ni omogočal pravnega varstva, ko mu je levi del parlamenta z zlorabo oblasti odvzel poslanski mandat, ko je bil iz zapora izvoljen za poslanca, nameravajo poslancih vladnih strank na zvit način na hitro odpraviti prihodnji teden na izredni seji parlamenta.
In to na dan, ko družine po državi praznujejo Božič ali Sveti večer.
Odprava neustavnosti z novo kršitvijo ustave?
Po skrajšanem postopku bodo spreminjali zakona o poslancih in o volitvah v državni zbor. Popravili bodo določbe, pri katerih ustavno sodišče že devet let opozarja, da kršijo ustavo, ker ne zagotovijo pravnega varstva poslancem, ki so jim z zlorabo oblasti odvzeli mandate. A to bi zdaj popravili tako, da bodo možnost odvzemanja mandatov še razširili in to na ustavno spet sporen način.
Določili nameravajo strožje pogoje za kandidiranje na volitvah kot jih določa ustava. To je ustavno sporno. Še posebej sporno pa je to početi na Božič na izredni seji in to tik pred volitvami.
Cilj je verjetno predvsem predvolilna propaganda, s katero se skušajo poslanci Svobode, SD in Levice prikazati kot odrešitelji, ki preprečujejo, da bi v parlament ljudje izvolili obsojene državljane, ko odpravljajo neustavnost, da so z zlorabo oblasti odvzeli mandat po krivem obsojenemu šefu največje opozicijske stranke, ki v zakonu o poslancih in o volitvah v državni zbor ni imel zagotovljene možnosti pritožbe. Državni zbor je, ko so kršili ustavo z odvzemom mandata, vodil Milan Brglez (takrat SMC, danes SD).
Ustavno sodišče v svojih letnih poročilih vsako leto opozori, da je že leta 2016 potekel rok za odpravo te protiustavnosti, ki je bila ugotovljena v odločbi, s katero so ustavni sodniki soglasno odpravili odvzem mandata Janezu Janši, za kar se je odločila leva večina v parlamentu, čeprav za to niso imeli temeljev v ustavi in zakonu.
Tako na redno kršenje ustave, ker ne zagotovijo pravnega varstva ob neustavnih odvzemih mandatov poslancev, opozarja ustavno sodišče tudi v svojem zadnjem letnem poročilu:
Leva večina je mandat Janši odvzela z računico, da ga bodo uspešno uničili, ker se nima možnosti nikamor pritožiti. A ustavno sodišče je to oblastno goljufijo onemogočilo, ko je neustavnost ugotovilo in samo prevzelo vlogo sodišča, ki zagotavlja pravno varstvo pred zlorabami oblasti. Zlorabo je soglasno odpravilo in Janši vrnilo poslanski sedež. Že pred tem so soglasno razveljavili vse sodbe v primeru Patria in Janši vrnili prostost.
Na vprašanjem, zakaj so vladni poslanci z Urško Klakočar Zupančič za dan odločanja izbrali 24. december, sem vprašal umetno inteligenci (Gemini). Odgovor je takšen:
Zakaj 24. december?
Sprejemanje zakona, ki hkrati odpravlja staro neustavnost in uvaja nove, sporne mehanizme na božični večer, po mnenju kritikov sledi dvojemu cilju:
- Zmanjšanje javnega pritiska: Praznični čas je idealen za preusmeritev pozornosti stran od kompleksnih pravnih vprašanj.
- Izsiljevanje nujnosti: Z uporabo skrajšanega postopka se onemogoči poglobljena razprava o tem, ali so predlagane rešitve za sodno varstvo mandatov dejansko skladne z ustavnimi zahtevami ali pa le formalno “kljukajo” staro odločbo.
Povzetek situacije: Dejstvo, da se neustavnost glede pravnega varstva ob odvzemu mandatov popravlja šele zdaj, v paketu z radikalno novo volilno politiko in pod časovnim pritiskom praznikov, v javnosti upravičeno vzbuja dvom o iskrenosti namenov in transparentnosti procesa.
Že pred vrnitvijo mandata Janši in ugotovitvijo neustavnosti zakona o poslancih so ustavni sodniki v celoti razveljavili vse sodbe v primeru Patria in to tudi zaradi nepoštenega sojenja, ker se v postopkih ni izločil takratni šef vrhovnega sodišča Branko Masleša. Po odločbi ustavnega sodišča pa je na vseh sodiščih pri sojenjih v primeru Patria manjkala tudi temeljna vsebina: dejansko kaznivo dejanje.
Izredno sejo na Božič o nenavadnih spremembah zakonov, ki so jih predlagali, da bi prikrili že desetletno kršenje ustave, so predlagali poslanci vladnih strank, prva podpisana je Janja Sluga (Svoboda). Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) pa se danes ni strinjala s predlogom SDS, da bi to sejo sklicali za 29.12. Izredna seja parlamenta bo zaradi tega 24. 12.
Tako je na svojem kolegiju izbiro božiča za izredno sejo opisala Klakočar Zupančičeva: “Včeraj ste v sistem UDIS sprejeli tudi dopis vodje Poslanske skupine SDS, ki predlaga, da se seja izvede v ponedeljek, 29. 12. 2025. Ampak ne, jaz sem potem odločila, da bi seja bila 24. 12. Torej nisem sledila njihovemu predlogu.”
Seje kolegija Urške Klakočar Zupančič največja opozicijske stranke SDS že dolgo obstruira, ker vladajoči redno kršijo poslovnik, opoziciji pa niti govoriti več ne pustijo.
