Piše: Lucija Kavčič
Letošnja mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo že sedmo leto organizira Društvo katoliških pedagogov Slovenije, je tokrat potekala 22. novembra v prostorih OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Tema letošnje konference je bila Korenine narodovega drevesa.
Kakor vsako leto so organizatorji tudi letos povabili tri glavne predavatelje, ki so nastopili v plenarnem delu. Letos so bili to dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Borut Holcman ter ddr. Igor Grdina. Po uvodnih nagovorih ravnateljice šole gostiteljice
Monike Glücks Donko, predsednice DKPS Helene Kregar, župana občine Kamnik Mateja Slaparja, direktorice Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Brede Podbrežnik Vukmir, Lojzeta Peterleta, predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, in predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča je s svojim predavanjem z naslovom Pomen izobraževanja v maternem jeziku za intelektualni razvoj posameznika nastopila dr. Ignacija Fridl Jarc, urednica pri Slovenski matici, filozofinja, komparativistka, literarna zgodovinarka in kritičarka.
Oko in uho za slovenščino
Vse od Slomška dalje so se mnogi slovenski razumniki potegovali za rabo slovenščine v šolah − od nedeljskih šol, gimnazij do visokih šol, je poudarila dr. Ignacija Fridl Jarc. Anton Martin Slomšek je bil prvi, ki je v Celovcu poučeval bogoslovce v slovenščini in izdal prvi visokošolski učbenik za slovensko govorništvo. Prav na njegovo pobudo so leta 1851 ustanovili Mohorjevo družbo, da bi večje število ljudi poseglo po knjigi. Leta 1864 so na Slovenskem ustanovili drugo najstarejšo založbo − Slovensko matico. Njen glavni namen je bil razvijati slovenski strokovni in znanstveni jezik, zaradi česar bi bilo sčasoma laže vpeljati slovenščino v gimnazije. Zelo zaslužen za to, da se je raba slovenščine v javnem prostoru širila, je bil tudi Josip Jurčič. Svojo bitko za širšo rabo slovenščine je bíl tako, da je v časopisu Slovenski narod objavljal poročila, kakšno je znanje slovenščine in kako pogosta je njena raba v javnosti pri slovenskih veljakih. Velikokrat jih je poimensko izpostavil in posmehljivo omenil, kje, kdaj in zakaj v javnosti niso govorili slovensko. Njegova satirična poročila so obrodila sadove. V nasprotju z vsemi temi velikimi prizadevanji naših prednikov pa se dandanes pojavljajo težnje, da bi na fakultetah kot učni jezik uvajali angleščino, je opozorila Fridl Jarčeva in v razmislek izrekla Wittgensteinovo misel: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Ali si želimo, da raven razvitosti slovenskega jezika znatno upade, tako da se bomo morali za njeno široko rabo znova boriti, se je vprašala predavateljica in dejala, da se je Slovenska matica, da se kaj takega prepreči in da se v prebivalstvu poveča tenkočutnost do slovenskega jezika, odločila v letu 2026 organizirati projekt Oko in uho za slovenščino. Cilj projekta bo iskati v okolju tuje besede in nanje opozarjati inšpektorat, ki skrbi za izvajanje zakona o javni rabi slovenščine. Dr. Ignacija Fridl Jarc je k sodelovanju pri tem povabila vse osnovne in srednje šole.
Krščanska dediščina Evrope
Z navedbo in utemeljitvijo razlogov za to, da je imelo krščanstvo ključno vlogo pri razvoju znanosti, je svoje predavanje z naslovom Krščanske vrednote in dediščina Evrope v izobraževanju začel dr. Borut Holcman, profesor zgodovine in prava, diplomirani teolog. »Šele ko kristjani v naravi, npr. v drevesu, niso več videli božanstva, je lahko ta postala predmet preučevanja. Odkrivanje čudovitih zakonitosti v naravi pa je kazalo in še vedno kaže osupljivo vsemogočnost Stvarnika,« je dejal dr. Holcman in navedel, da so prve srednjeveške univerze v Evropi ustanavljali od 11. stoletja dalje, na Slovenskem pa je bil Trubar prvi, ki je v Cerkovni ordnungi poudaril pomen izobraževanja mladih. Podobno je nekoliko pozneje Marija Terezija videla prihodnost razvoja države v vsesplošnem izobraževanju. Presenetljivo je, da se je že ona zavedala, kako pomembno je, da učitelj vidi v svojih učencih nadarjenost. »Izrednega pomena je, da učitelji obravnavamo svoje učence/dijake/študente kot ljudi, jim dovolimo ponotranjiti in živeti njihov uspeh ter se zavedamo, da jim s svojim izOBRAŽevanjem in zgledom so-oblikujemo njihov obraz,« je poudaril predavatelj dr. Holcman.
Slovensko izhodišče in orientacija
V tretjem predavanju tistega dne je ddr. Igor Grdina, slovenski literarni zgodovinar in libretist, raziskovalec na področju slovenske zgodovine, v predavanju z naslovom Domovina in država med izhodiščem in orientacijo govoril o izhodiščih naše identitete ter o tem, kako se ta razvija in usmerja kasneje. Meni, da človek prve predstave o svetu dobi v nekem konkretnem prostoru in to mu je domače ter mu pomeni izhodišče, da se glede na to orientira. Tudi govorica, jezik določa naše izhodiščne predstave, imamo poseben jezik, imamo dvojino, določeno število sklonov itd. Skozenj živi naša, slovenska, duhovna stvarnost. Ddr. Grdina je v predavanju navedel tudi nekaj aforizmov, v katerih je žal precej resnice: »Če hočeš nekaj (dobro) narediti, naredi sam. Znanje je moč, neznanje premoč (Žarko Petan). Jezik oblikuje ljudi bolj, kot ljudje oblikujejo jezik.« Zadnjemu predavanju so sledili prispevki 61 referentov, od teh kar enajstih iz tujine. Svoje prispevke so predstavili v osmih skupinah, nekateri so sodelovali po spletu. Mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države: Korenine narodovega drevesa je pospremil tudi zelo lep kulturni program, ki je v navzočih zbudil domovinska čustva. Zanj so poskrbeli učenci šole gostiteljice pod mentorstvom Marjete Kregar, glasbenika Tomaž in Ana Plahutnik pa sta navdušila s pesmijo ob citrah. Učitelji in drugi udeleženci na mednarodni konferenci so odšli domov bogatejši za marsikatero informacijo in primerom dobre prakse, s pomočjo katerega bodo lahko pri svojem predmetu vzgajali mlade rodove za ljubezen do domovine in države.
