Piše: Vili Kovačič, Ljubljana
Slovenke in Slovenci, dovolj je bilo tišine. Dovolj je bilo čakanja, izgovorov in praznih obljub. Čas je, da povemo naravnost: Slovenija razpada – in nihče razen nas je ne bo rešil.
Nikoli v zgodovini nismo imeli več, a nikoli nismo delovali bolj razdrobljeno. Naše institucije škripajo, sodstvo spi, birokracija nas z dušo in telesom drži v precepu, mladi odhajajo, narod pa se prepira o nepomembnostih, medtem ko prihodnost odteka skozi prste.
Mi smo tu, da to prekinemo.
Slovenija je utrujena od politikov, ki govorijo mehko, a delujejo šibko. Od voditeljev, ki se skrijejo za fraze, medtem ko države ne vodi nihče. Mi ne prihajamo ponujat tolažbe. Prihajamo ponujat rešitev. In povem jasno:
Če ne bomo ukrepali – propademo.
Če bomo ukrepali polovično – stagniramo.
Če ukrepamo odločno – zmagamo.
Kaj želimo?
Želimo Slovenijo, kjer sodstvo ne meri časa v desetletjih. Slovenijo, kjer birokrati ne vladajo nad ljudmi, ampak služijo ljudem. Slovenijo, kjer družina ni zanemarjenost, ampak temelj. Slovenijo, kjer je dovolj otrok, dovolj poguma, dovolj vizije. Slovenijo, kjer ima delo vrednost, in kjer se kriminala ne tolerira – niti za minuto.
Želimo državo, ki zgradi svoj JEK2, ker ve, da brez energije ni svobode. Državo, ki ve, kdo sme prestopiti njene meje – in kdo ne. Državo, ki se ne sramuje svojih korenin, ampak stoji pokončno v svoji identiteti. Naj povem še to:
Ne bomo se opravičevali, da imamo radi svojo državo.Ne bomo se opravičevali, da hočemo red, varnost in pravno državo.Ne bomo se opravičevali, da želimo močnejšo, samozavestno Slovenijo.
Mi nismo tu, da prosimo. Tu smo, da prebudimo. Da potegnemo črto. Da povemo: od danes naprej gremo naprej – ne nazaj.Slovenija je premajhna, da bi bila šibka. In preveč sveta, da bi bila razdeljena.
Zato stojim tukaj z eno samo resnico: Slovenija ne potrebuje novih obljub. Potrebuje novo hrbtenico. In to hrbtenico bomo dali mi. Dragi državljani, dovolj je bilo propadanja. Dovolj je bilo stagnacije.Čas je za obnovo. Čas je za odločnost. Čas je za Slovenijo, ki dvigne glavo in reče: zdaj gremo na vse ali nič.
Mi izberemo: vse.
