Piše: Gašper Blažič
Le še malo manjka do referenduma, ki ne bo odločal le o evtanaziji. Zakon, o katerem se odloča, je samo eden od simptomov vladanja brez moralnega kompasa, tovrstno vladanje pa si skuša v zadnjem času nadeti »prijazen« obraz.
Morda si velja vzeti nekaj časa za premišljevanje naslednje svetopisemske vrstice, ki jih je zapisal sv. Pavel: »Taki so namreč lažni apostoli, zvijačni delavci, ki se preoblačijo v Kristusove apostole. Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči. Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.« (2Kor 11, 13−15) Tako kot v Pavlovih časih imamo tudi dandanes opravka z lažnim mesijanstvom in prinašalci navideznega dobrega. Kot rečeno: ponujanje evtanazije kot nekakšne rešitve je tu samo simptom in izraz širše problematike, ki se odraža skozi politiko.
Kuhali so nas kot žabe
Čeprav se je o možnosti legalizacije »samomora s pomočjo« govorilo že v času prejšnjih (levih) vlad od LDS dalje, pa si dosedanje stranke tranzicijske levice niso upale prestopiti Rubikona na tem področju – res pa je, da so poskušale z različnimi spremembami družinske zakonodaje doseči vse mogoče: poroke LGBT s posvojitvijo otrok, že leta 2001 pa umetno oplojevanje samskih žensk. Seveda so referendumi to preprečili, kar pa je bolj slaba tolažba, kajti eno leto po referendumu je prepoved sprejemanja zakona z enako ali podobno vsebino odpravljena. Spomnimo se, kaj je v zvezi s tem v času Cerarjeve vlade izrekla (pravzaprav zapisala) tedanja poslanka SMC Jasna Murgel: »Vmes menjamo ustavne sodnike.« Marsikdo se je na to napoved spomnil ravno ob razkritem škandalu ob srečanju Věre Jourove in Mateja Accetta in očitno se bo to nadaljevalo, saj po izvolitvi ideološko trdnega dvojca Nina Betetto-Primož Gorkič sledi imenovanje še treh ustavnih sodnikov, o katerih bo glasovala sedanja koalicija. In kot kaže, popuščanja tudi v tem primeru ne bo. Kar pomeni, da so se prav z Golobovo vlado dejansko uresničili najbolj črni scenariji retrotranzicije, saj se je Slovenija začela povsem odkrito obračati v preteklost. To se kaže tudi v politični kulturi v parlamentu –ta še nikoli ni bila tako nizka kot zdaj, vsaj če sodimo po vedenju koalicijskih poslancev, zlasti pa poslank, ki simbolizirajo vzpon skrajnega feminizma, ali kakor bi dejal psihoanalitik Roman Vodeb, »faličnih žensk«. In očitno smo Slovenci sedaj dovolj »kuhani kot žabe«, da lahko levica svojo agendo radikalizira.
Kako spreminjajo izraze in zavajajo
A poglejmo, kaj se dogaja v finalu kampanje pred referendumom. Še pred kratkim so zagovorniki zakona besno protestirali zaradi uporabe besedne zveze »zastrupljanje bolnikov«, sami pa so poudarjali »samomor s pomočjo«. Vendar so se nato oprijeli povsem novih propagandnih trikov: začeli so objavljati oglas, katerega glavno sporočilo je, da je glas ZA hkrati glas za to, da lahko odločamo o svojem življenju, sicer bodo o njem odločali drugi. To je spet velika prevara, podobno kot podtikanje nasprotnikom zakona, da podpirajo sadizem in uživajo v trpljenju drugih. »Ta oglas je zavajanje. Ne gre za odločanje o življenju, ampak za odločanje o smrti. Ne gre za pravico, ampak za obveznost, da boste premišljevali, ali naj se ubijete. In ne gre za odločanje o svoji smrti, ampak o tem, da vam mora zdravnik pomagati, da se ubijete,« je ocenil dr. Žiga Turk na omrežju X. Že zdaj smo po številu samomorov v samem evropskem vrhu in še bolj bomo, če bo zakon obveljal.
Kako daleč gre lahko propaganda v službi kulture smrti, dokazuje denimo »aktiviranje« posnetkov, ki kažejo katastrofalno vedenje zaposlenih v eni od ustanov za varstvo starejših. Gre sicer za dve leti stare posnetke, ki so se »po naključju« pojavili ravno v času pred referendumom, Pop TV pa je v to temo vključila – kot zagovornika dostojnega življenja starejših – predstavnico razvpite organizacije Srebrna nit, prav tisto torej, ki je tudi poskrbela za nastanek spornega zakona o samomoru s pomočjo. Sicer pa, kot smo opozorili že v prejšnji številki, postaja ihta propagandistov zakona čedalje hujša, kar se zdi nelogično ob sicer zanje zelo optimističnih napovedih javnomnenjskih agencij, da bo zakon gladko potrjen na referendumu in da se nimajo česa bati. No, ankete so pred referendumom o privilegiranih pokojninah povsem udarile mimo, tako da se nanje ne moremo vedno zanesti.
Socialistična logika ljubiteljev kulture smrti
Da je kultura smrti zelo zvijačna, dokazuje dejstvo, da je pri nas osnovna zdravstvena oskrba težko dostopna, še bolj pa paliativna oskrba, medtem ko bo v primeru uveljavitve zakona evtanazija na drugi strani lahko dostopna. In seveda pokrita z javnim denarjem ter prisilo zdravnikov, da to izvajajo − celo mimo ugovora vesti, čeprav naj bi se nanjo sklicevalo kar 90 odstotkov zdravnikov (razen morda tistih, ki so politično najbolj naklonjeni sedanji vladi; med zagovorniki se omenja tudi nekdanji direktor pediatrije v Ljubljani Rajko Kenda). Na drugi strani imamo propagandistke z Inštituta 8. marec, ki se glede svoje kampanje za »varen splav« ne morejo odločiti, ali zmagujejo ali izgubljajo, pri tem pa prek svojih propagandnih izpostav pošiljajo zlovešča sporočila, češ da v Sloveniji še ni omogočena možnost izbire, ali nerojenega otroka ubiti ali ne. No, glavna točka zvijačnosti kulture smrti ni samo v ubijanju, pač pa v tem, da hočejo to ubijanje sistemsko legalizirati in ga obesiti na pleča vseh, že zdaj pa davkoplačevalci dejansko plačujemo za abortuse, ki bi morali biti po normalnem liberalnem prepričanju samoplačniški in ne breme državljanov. Ali kot je to izrazil Miran Videtič: »To je ta logika kaviarsocialistov in profitpartizanov. Naj bo evtanazija, ampak naj stroške nosi vsak, ki se za to odloči. Država naj zagotovi brezplačno zdravstvo, če že želimo biti socialna država. V javni mreži, pri zasebnikih …vseeno! Lepo bi bilo, da zagotovijo mirno in srečno starost, pa še tega ne znajo. Le nove in nove čakalne vrste, ki jih želijo »krajšati« administrativno. To je vse, kar znajo! Na papirju, v teoriji, na jeziku. In zdaj bi, da se nesposobneži rešijo, uzakonili še brezplačno evtanazijo.«
Glas PROTI evtanaziji je glas proti vladi
Za zdaj torej vlado rešuje le še ceneni populizem. Javnomnenjske agencije so po tragičnih dogodkih v Novem mestu namerile celo rahel dvig podpore vladi, kar daje Robertu Golobu lažen občutek varnosti in iluzijo, da je ne glede na svoj strah svojo nalogo v Novem mestu dobro opravil. Navsezadnje so mu svojo javno podporo na tipično zvijačen način ponudili mnogi vplivneži − od Milana Kučana pa do aktualne predsednice države Nataše Pirc Musar −, medtem ko sporočajo s terena, da je FURS zasegla avtomobile številnim dolžnikom, ki ne plačujejo kazni. Vprašanje pa je, ali to lahko dolgoročno potolaži tiste, ki so izgubili vsako upanje zaradi stalnih bojev z mlini na veter, medtem ko denar, namenjen za Rome, izginja v vrečah brez dna, namesto da bi bile v regiji vzpostavljene npr. romske šole. A kaj ko to ves čas ovirajo razne »nevladne« organizacije, češ da segregacija ne pride v poštev. Na to je pred kratkim v Družini opozoril duhovnik Marjan Lampret, prvi duhovnik, ki je koordiniral pastoralno oskrbo Romov.
A kot že rečeno: vse to je samo odsev širše problematike in tudi agende, na kateri temelji sedanja vlada. Koalicija, ki jo imamo sedaj na oblasti, nam je v začetku leta 2022 ob iztekajoči se epidemiji covida-19 obljubljala svobodo. Na to populistično puhlico je takrat zaradi epidemičnih ukrepov travmirana javnost seveda takoj zagrabila in želela preskusiti »nekaj novega« ne glede na slabe izkušnje z »novimi obrazi« iz bližnje preteklosti. In smo nato dobili vlado velikih besed in brutalnih dejanj z ukinitvijo urada za demografijo, muzeja osamosvojitve, avtocestne policije pa vse do demoliranja spomina na žrtve komunizma, poveličevanja titoizma, da o vseh primerih korupcije, »metanja nezaželenih čez ramo« in obdavčevanja sploh ne govorimo.
Kako je Asta Vrečko Prešerna napravila za turškega vazala
Prejšnji teden je ministrstvo za kulturo, ki ga vodi skrajna levičarka Asta Vrečko, šokirala javnost s povabilom, naj »ta veseli dan kulture« ob Prešernovem rojstnem dnevu (3. decembra) preživimo v – Islamskem kulturnem centru. Ministrstvo za kulturo naj bi namreč omogočilo brezplačen ogled omenjenega centra za vse, ki to želijo. »Pridete lahko v dveh terminih: dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 18. uri,« so zapisali. Kot dodajajo, je Muslimanski kulturni center – tako ga zdaj imenujejo – »arhitekturni in kulturni biser Ljubljane«. Svoja vrata odpira za vse ljudi dobre volje, ki si želijo ogledati prostore MKC Ljubljana in se spoznati z zgodovino graditve centra, s programom delovanja in samo arhitekturo. In ne samo to – v večernem terminu ministrstvo na ta dogodek vabi celo otroke. »Pravljice, ki jih prebiramo pri minaretu, so skrbno izbrane s strani knjižničark knjižnice MKC Ljubljana. Beremo tiste pravljice, ki bodo otrokom pomagale razumeti in sprejeti različnost, razvijati strpnost in spoštovanje do drugih. Vse to spodbujamo s sproščenim pogovorom in z vživljanjem v pravljične like in njihove izkušnje. Po prebrani pravljici sledi ustvarjalna delavnica za otroke. Medtem ko otroci poslušajo pravljico, se odrasli lahko udeležijo vodenega ogleda,« so zapisali.
Le kakšen dan ali dva prej pa je bila predsednica Nataša Pirc Musar na obisku v Katarju. Prav iz te države je prišlo daleč največ finančnih sredstev za graditev Muslimanskega kulturnega centra. O tem, kako je Prešeren v svoji poeziji opisoval »mohamedance«, pa na ministrstvu nimajo pojma ali pa se delajo, da ne vedo nič.
