Piše: Vančo K. Tegov
Romska problematika (ne ravno z vsemi Romi) je resna in kompleksna tema, ki se v Sloveniji vleče že desetletja v zadnjih petih letih (od 2020 naprej nekje do 2022) je bilo za zaznati nekaj premikov na bolje, a večinoma capljamo na mestu – in v nekaterih vidikih celo nazadujemo.
Napredek je fragmentaren, pa še to tam kjer je tudi od prej že bilo nekaj premikov, pogosto omejen na papirnate načrte in pilotne projekte, medtem ko se na terenu, zlasti na jugovzhodu, kopičijo frustracije, nasilje in socialna izključenost. Izključenost ko jim paše, vključenost pa samo takrat ali najpogosteje pri socialnih transferjih. To ni samo “romska” težava – to je naša družbena, politična in varnostna kriza, ki jo poglablja nedelovanje institucij, pomanjkanje volje za resnimi sankcijami in stereotipi, ki so v smislu boljše da jih pustimo pri miru, nič ne bo drugače, kradli bodo naprej, šole se bodo izogibali še naprej, in tako naprej. Celo predstavniki trenutnih oblasti postanejo »cigani«, ko pridejo mednje.
Pozitivni premiki: Kaj se je (vsaj delno) izboljšalo?
Država je investirala, daje denar in ideje, ki vzamejo iz proračuna še več denarja, celo daje ga preveč in ko ga vrže z »lopato« v zrak, se ne ve kdo ga je vzel preden pristal na tla oziroma v čigave roke je končal.
Izobraževanje in vključevanje otrok: Od 2020 je vlada sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome 2021–2030, ki ga je EU pohvalila kot korak naprej v skladu z evropskim okvirom za vključevanje Romov. Ključni ukrep: novela zakona o vrtcih (v javni razpravi marca 2025), ki naredi vključitev romskih otrok v vrtec obvezno leto pred šolo – če starši ne vpišejo, center za socialno delo intervenira. To je direktno nanašalo na problem, da le okoli 360 od 8000 romskih otrok obiskuje predšolsko vzgojo. Minister Mesec je marca 2025 predstavil sveženj ukrepov za šolanje, zaposlovanje in urejanje naselij, ki ga je pozdravil tudi Forum romskih svetnikov – pravijo, da bo zmanjšal kriminal in dvignil izobrazbo. Mrtva črka na papirju.
Primer dobre prakse: Pušča, kjer so usklajevali bivalne razmere. Pa še to tam kjer se je prej kaj dogajalo. Le vodstva se kvarijo, da bi ugajali tistim izven sistemskim Romom.
Pretežno capljamo. Zakaj capljamo na mestu (ali nazadujemo)?
Žal pozitivno sliko hitro razbije realnost: denar teče (več kot 10 milijonov evrov letno za programe), a učinek je minimalen.
Visoka izključenost in revščina: Brezposelnost med Romi je še vedno 90–98 % (podatki iz 2020–2025). Šele 1,2 % romskih otrok zaključi osnovno šolo, osip je najvišji v državi. Naselja so pogosto brez vode, kanalizacije ali elektrike – kar vodi v zdravstvene probleme. Nasilje in (ne)varnost sta srž problema. Na jugovzhodu (Dolenjska, Posavje) je nasilje eskaliralo: napadi na delavce, kmete, celo župane (npr. Ribnica, julij 2025). Umor Aleša Šutarja (oktober 2025) je sprožil proteste in 7 ljudskih iniciativ – ljudje se samoorganizirajo, ker država ne ukrepa. X objave kažejo na “balkanske mamilarske kartele” v naseljih, ki policijo delajo “nedotakljivo” . Celo v določenih vidikih Romi( mlajša populacija) s svojimi združbami so v navezi s policijskimi »odpadniki« ter prestavljajo most »sodelovanja« pri nečednostih in delitvi nezakonitega plana. V tridesetih letih v 30 letih se ni izboljšalo, ampak poslabšalo. Sistemskega pristopa ni zato ker ni sistema. Nekoč je bil in je bilo sistemsko »peglanje« sedaj so sistemske šleve, ki pravzaprav ne smejo nič mimo dogovorov, ki ji sklenejo ali sklepajo »dirty« policisti. Vsakdan romske problematike se počasi a zagotovo »palestinizira« z namenom da je prisoten in namenoma nerešljiv.
Iz mlačnosti in neodločnosti nastane nekaj, ki ni ničemur podobno ali stanje kot ga okarakteriziral najvišji na piramidi nesposobnežev, sam predsednik Vlade, ko reče pred kamerami na izredni seji novomeškega mestnega sveta, da stanju, ki je nastalo po tragediji v Novem mestu niso kos ali d aga ne obvladajo, lahko samo pritrdimo ki govorijo o “kaosu” in pozivajo k sankcijam. Do izboljšanja pride če kaj ukreneš, pokažeš da si temu temi kos v konkretnem smislu. Začelo se je z racijami in rubeži davčnim dolžnikom v okolici Krškega. In ni bilo dva dni so se oglasili »prizadeti« Romi češ, da to ni človeško. Dolžni so od 22.000 do 70.000 tisoč iz različnih kriminalnih situacij, se pa žalijo nad nečloveškim in nehumanim pristopom. Ko pa za nekaj stotakov nekomu zarubijo hišo in jo tudi prodajo isti »rubežniki« takrat je to red ali kako. Le Romov se naj pusti pri miru.. Tako to ne gre. Capljamo, ker smo ujeti v začaran krog: dobro miselnost, vključevanje brez trdih ukrepov povezanimi s sankcijami za kriminal, z neizogibnim obveznim šolanjem vodi v frustracijo. In v še večje motenj v popravljanju stanja.
In kot za posmeh je tedni sprejet “Šutarjev” zakon, celo z očitno večino od 59 poslancev, zakon skrpucalo, ki daje, dopušča možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neizogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo. Da počne nekaj kar lahko počne ali pa ne. Ali pa se boji vstopiti nekam kamor ni nikoli prej ali so si zatisnili oči in ušesa.
Zakon ki ga je predlagal prepotentni predlagatelj, ki daje pooblastila, ki bodo odvisne od vsakokratne situacije, po podvržen oceni posameznemu sektorskemu direktorju, ali generalnemu direktorju policije. Potentnost na kvadrat pri pisanju, impotentnost pri izvajanju, kar je bila tudi dosedanja praksa.
Predlogi za naprej
Obvezno šolanje z sankcijami: Povezava socialne pomoči z obiskom šole, vztrajanje in ne opuščanje ob prvem kamnu spotike.
Krepitev varnosti s prisotnostjo policije v naseljih, brez posebne obravnave” za Rome – vsak kriminal je kazniv enako. Kar je nezakonitega tam mora biti pobrano od tam. Če so tam prazni tulci so zagotovo tudi polni naboji in orožje. Pristojnosti se pridobijo, se jih ne pričakuje do nezavesti
Zaposlovanje mora postati vrednota in ne priložnost za posmeh in roganje tistemu ki to sprejme. Socialne transferje ustaviti ob prvi zavrnitvi po izpolnjevanju nujnih pogojev.
V kolikor bo sodelovanje z Romi temeljilo na spoštovanju in sožitju in delu na zavezujočem napredku, mogoče bo kakšnega napredka.
Če ne ukrepamo zdaj, in ne vpeljemo učinkovito izvajanje le teh, bomo capljali še desetletja.
Zakon “čerge” mora zamenjati učinkovit civilizacijski zakon. Zakon ki je bil sprejet si ne sme ustvarjati “teren” z tolmačenje z različnim pragom tolerance. Če bo to tako, bo že kmalu mrtva črka na papirju.
Civilizacija naj doseže vsakogar ne glede na starosti in mentalni stadij, Ciganizaciji Slovenije pa reči stop. Jugovzhodna Slovenija ne sme biti talec ene skupine, ki na račun neobvladovanja svojega dela in zadovoljevanja potreb državljanov po varnosti in normalnemu življenju, terorizira en del Slovenije. Vladi pokazati vrata, Romom ki živijo in delujejo izven vseh okvirov in družbenih norm pa pokazati pot v normalnost, civilizacijo in morebiten njihov boljši jutri.
