Piše: Andrej Sekulović
Romska problematika je težava širše Evrope. Evropska unija daje Romom številne privilegije. Romske tolpe se ukvarjajo s prostitucijo, prekupčevanjem z mamili in z žeparstvom. Na Škotskem in v Španiji silijo dekleta v spolne usluge. Po balkanski poti tihotapijo heroin v Zahodno Evropo.
Slovenijo je te dni pretresel brutalen in tragičen uboj očeta, ki je prišel rešit svojega sina pred podivjanimi Romi. Slovenija se od začetka osamosvojitve sooča z romsko problematiko, ki pa ni edinstvena pri nas, saj obstaja povsod v Evropi, kjer živijo romske manjšine in kjer delujejo romske tolpe in mafijske združbe. Na območju Evropske unije naj bi živelo okoli šest milijonov Romov, v vsej Evropi pa jih je med 10 in 12 milijonov. So največja etnična manjšina v Evropi, ki živi med nami že stoletja, a se ni zmožna asimilirati. Poleg morebitnih povezav med kriminalnim podzemljem in politiko ter korupcije je ena glavnih ovir za učinkovito reševanje te problematike liberalna politika »protirasizma«, ki iz zločincev dela žrtve ter gleda skozi prste manjšinam, ki naj bi bile takšne, kot so, zaradi domnevne nestrpnosti večinskega prebivalstva. Po domače rečeno, vedno je kriv nekdo drug. Romi tako niso zaščiteni le v Sloveniji ali v posameznih državah članicah, temveč tudi na ravni Evropske unije.
Zaščita Romov v Evropski uniji
Romi so v Evropski uniji zaščiteni že z 21. členom Listine EU o temeljnih pravicah, ki prepoveduje rasno ali etnično diskriminacijo. Prav tako evropske pogodbe EU, kot je denimo 10. člen Pogodbe o delovanju EU, zavezujejo institucije, da upoštevajo boj proti diskriminaciji in enake možnosti za vse državljane. Že vsi ti dokumenti dajejo Romom osnovne pravice in pravico do enake obravnave. Poleg tega pa je v zadnjem desetletju Evropska unija sprejela tudi posebne strateške dokumente, ki so namenjeni izključno izboljšanju položaja Romov. Tako je leta 2020 Evropska komisija objavila desetletni Strateški okvir za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov. Glavne točke so odprava protiromske diskriminacije, družbeno-gospodarsko vključevanje v družbo in sodelovanje Romov v družbi in politiki. Svet EU pa je leta 2021 pripravil tudi neobvezujoče priporočilo o enakosti, vključevanju in sodelovanju Romov za posamezne države, ki vključuje nacionalno strategijo in spremljanje ter financiranje ukrepov. Tako so Romi zaščiteni na več ravneh: prek evropske zakonodaje, ki omogoča pravna sredstva proti diskriminaciji, prek strateških poročil, ki določajo cilje in merilo uspeha, ter prek financiranja iz različnih skladov, ki so namenjeni izvajanju projektov za izobraževanje, zaposlovanje, dostop do zdravstvenih storitev in stanovanjske politike za manjšine, kot so Romi. Evropska agencija za temeljne pravice objavlja poročila o položaju Romov, dokumentira primerjave med državami članicami, pojave »diskriminacije«, segregacijo v šolah, težave pri dostopu do ustreznih stanovanj in primere policijskega obravnavanja, Evropska komisija pa spremlja izpolnjevanje nacionalnih okvirnih strategij in objavlja ocene po državah. Rome ščiti tudi Evropska komisija proti rasizmu in netoleranci, ki je ob obisku Slovenije leta 2024 obiskala tudi romska naselja v Dobruški vasi, Škocjanu in Trebnjem. V svojem poročilu je komisija zapisala, da se morajo oblasti bolj konkretno boriti proti »sovražnem govoru« in sprejemati ukrepe za odpravljanje stanovanjske problematike pri Romih.
20 odstotkov zapornikov in 10 odstotkov prebivalstva?
Liberalne ustanove vidijo glavno oviro pri vključevanju Romov v domnevni diskriminaciji in si tako razlagajo tudi dejstva, da je stopnja revščine med Romi kar 80-odstotna, medtem ko je med drugim prebivalstvom Evropske unije 17-odstotna. Prav tako je v Romuniji in Bolgariji kar med 10 in 20 odstotkov zapornikov Romov, čeprav predstavljajo le pet do 10 odstotkov prebivalstva. Glede na vse ugodnosti in zaščito, ki jo Romi uživajo, pa se je treba vprašati, ali ni nemara še kaj drugega razlog za njihovo nezmožnost integracije in posledična trenja z večinskim prebivalstvom. Ljudstva so pač različna, a to je nekaj, česar levičarji in liberalci nočejo priznati. Romi se velikokrat ukvarjajo s kriminalom, poleg žeparjenja v Benetkah pa prevladujejo predvsem na področju prekupčevanja z mamili in orožjem ter prostitucije. Zato si oglejmo nekaj odmevnejših primerov romske »bogatitve« evropske družbe.
Dekleta omamljali in jih silili v prostitucijo
Letos oktobra je bila na Škotskem na Višjem sodišču v Glasgowu obsojena tolpa romunskih Romov, ki so jo sestavljali štirje moški in ena ženska, zaradi zvodništva, posilstev, trgovine z ljudmi, spolnega nadlegovanja in mamil. Tolpa je delovala v Dundeeju, mestu, kjer smo bili letos priča pogumnemu dekletu, ki se je postavilo po robu tujima napadalcema, paru bolgarskih Romov, ki naj bi bila eno od deklet pretepla. A če se vrnemo k tolpi romskih zvodnikov, so ti novačili ranljiva dekleta, jih zatem omamljali in silili v prostitucijo. Čeprav so nekatera dekleta uvažali, je bilo med žrtvami tudi veliko škotskih deklet, najmlajša med njimi je imela 16 let. Policijska operacija, ki je na koncu razbila obroč prostitucije, je trajala od leta 2021, sprožile pa so jo informacije, naj bi v Dundeeju prihajalo do spolnih zlorab in trgovine z ljudmi, ki je vključevala tako dekleta iz tujine kot iz lokalnega okolja. Razkrito je bilo, da so Romi pristopali do ranljivih deklet, gradili zaupanje in jim dajali različna »darila«, tudi mamila. Ko so dekleta postala odvisna, pa so od njih zahtevali spolne usluge v zameno za dobavo mamil. Dva člana tolpe so aretirali na Škotskem, trije pa so pobegnili, a so jih kasneje prijeli v Belgiji in na Češkem ter izročili Škotski. Izrečene so jim bile zaporne kazni od 8 do 18 let zapora.
Pod pretvezo boljšega življenja …
Podoben primer se je zgodil tudi v Španiji leta 2021, ko je bila razbita kriminalna mreža prostitucije, kjer so romski kriminalci uporabljali tako imenovano taktiko »ljubimca«, da bi privabili dekleta in jih zatem silili v spolne usluge v španskih nočnih klubih. Mreža je bila razbita v skupni akciji romunske in španske policije. Aretiranih je bilo 13 ljudi in preiskanih 16 različnih lokacij v Španiji in Romuniji. Identificiranih je bilo 25 žrtev, med njimi ena z bolgarskim in 24 z romunskim državljanstvom. Europol je takrat za javnost izjavil, da so storilci zapeljali svoje žrtve in jim obljubljali boljše življenje v tujini, kjer pa so jih potem silili v prostitucijo. Leto kasneje pa se je zgodil z Romi povezan ločen incident v Madridu, kjer je Rom iz bolgarskega kriminalnega klana posilil 14-letnico na podzemni železnici. Dobil je 8 let zapora.
Tihotapljenje mamil čez Balkan
Poleg prostitucije se Romi v navezi z drugimi mafijskimi klani in združbami, na primer z albansko mafijo ali italijansko ‘Ndrangheto, na veliko prekupčujejo tudi z mamili. Tako po balkanski poti tihotapijo heroin in kokain prek Romunije in Srbije v Zahodno Evropo. Leta 2022 je bila razbita celica romske družine iz Romunije, ki so jo dobili pri tihotapljenju kar 500 kilogramov heroina, vrednega 25 milijonov evrov, v Nemčijo. Heroin je bil skrit v njihovih vozilih, sama distribucija mamil pa je vključevala romske kurirje in prodajalce v mestih, kot sta Berlin ali Pariz. Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal naj bi romske združbe obvladovale med 20 in 30 odstotkov vzhodnoevropske trgovine s heroinom. V Albaniji sta bili leta 2024 zaseženi kar dve toni heroina v vrednosti več kot sto milijonov evrov. Aretiranih je bilo 40 romskih prekupčevalcev. Podobne operacije razbijanja mamilarskih obročev so privedle do že več kot sto obsodb na območju Evropske unije. Tihotapljenje poteka predvsem prek Romunije, Albanije in Srbije v Nemčijo, Italijo in druge države EU.
Žeparstvo in kraje v podzemlju
Romi pa so znani tudi po krajah in žeparstvu, predvsem v mestih z velikim številom turistov, kot so Pariz, Rim ali Praga. Skupine tatov in žeparjev velikokrat vodijo noseče ženske, ki se tako izognejo aretaciji. Delujejo predvsem na podzemnih železnicah. Leta 2023 je poizvedovanje v Evropskem parlamentu izpostavilo italijanski primer; Rominje naj bi na leto nakradle za več kot sto tisoč evrov denarja in predmetov, pri tem pa naj bi tiste, ki ugotovijo, kaj se dogaja, in se jim uprejo, velikokrat fizično napadle. V Pragi pa je leta 2024 deloval obroč žeparjev, ki je oropal več kot petdeset turistov. V različnih evropskih poročilih in dokumentih se omenja diskriminacija Romov, a po podatkih Evropske agencije za temeljne pravice naj bi se kar 77 odstotkov Romov soočalo z »diskriminacijo« ravno zaradi tovrstnih incidentov. Letos maja so zaradi žeparstva jezni prebivalci Rima hoteli Rominjo, ki je kradla na metroju, kar linčati, a jo je odnesla le z nekaj modricami. Kot vidimo, poleg migrantov tudi Romi prispevajo precej k sodobni multikulturni obogatitvi stare celine.
Vladavina anarhotiranije
Migrantsko nasilje v Evropi in romsko nasilje v Sloveniji sta le odraz anarhotiranije, ki vse bolj odkrito kaže svoj obraz izpod maske liberalizma. O anarhotiraniji govorimo takrat, ko oblasti popuščajo kriminalcem, medtem ko izvajajo represijo nad povprečnimi državljani. Primer tega je popuščanje Romom, medtem ko se mora Slovenec natančno držati črke zakona. Migranti lahko brez dokumentov prehajajo čez naše meje, medtem ko mi prejmemo globo, če se odpravimo na sprehod brez osebne izkaznice. Romi lahko gradijo na črno in ustrahujejo prebivalstvo, medtem ko Slovenca oglobijo zaradi sovražnega govora, če zapiše napačno stvar na družbenih omrežjih. Današnja anarhotiranija nam tako sporoča, naj se navadimo na novi multikulturni svet, v katerem bomo drugorazredni državljani. Poleg tega živimo v družbi, ki dela iz kriminalcev žrtve, medtem ko so dejanske žrtve velikokrat pozabljene. Ob grozljivih dejanjih Romov se iščejo izgovori, češ da so bili sami diskriminirani in zatirani, zato se tako vedejo. No, sedaj smo videli, do česa lahko pripelje tovrstna politika sočutja do tujerodnih ali romskih kriminalcev in prezira do domačega prebivalstva.
