Piše: Š. F.
Na kongresu Športnega foruma SDS, 12. novembra 2025, je dr. Ivan Čuk spregovoril o človeku, ki je združil šport, poštenje in pogum
V sredo, 12. novembra, je potekal kongres Športnega foruma SDS, ki je bil v znamenju slovenskega športnega duha in tradicije. Uvodni del dogodka je bil posvečen obletnici rojstva Leona Štuklja, največjega slovenskega olimpijca vseh časov, ki bi letos praznoval 127 let. Ob tej priložnosti je spregovoril dr. Ivan Čuk, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in soavtor knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija. Njegove besede so bile poklon človeku, ki je s svojo močjo, značajem in poštenostjo presegel športne arene.
“Štukelj ni bil samo šampion na drogu, bil je šampion duha,” je poudaril dr. Čuk pred zbranimi športniki, trenerji in predstavniki slovenskih športnih organizacij. “Njegovo življenje nas uči, da se prava veličina ne meri le z medaljami, ampak z značajem, ki ga človek pokaže v najtežjih časih.”
Ko govorimo o Leonu Štuklju, ne moremo mimo Sokolske organizacije, ki je imela ključno vlogo v njegovem športnem in osebnostnem razvoju. Prav tam je Štukelj prvič spoznal pomen discipline, kolektivnega duha in domoljubja.
“Sokolstvo ni bilo samo gibanje za telesno vadbo, temveč tudi za moralno in narodnostno krepitev,” pojasnjuje dr. Čuk. “Štukelj je bil vzgojen v sokolskem duhu, v spoštovanju do reda, telesne kulture in domovine. Te vrednote so ga spremljale vse življenje, tudi takrat, ko so se politični vetrovi obrnili proti njemu.”
Sokolsko gibanje je v času pred drugo svetovno vojno združevalo tisoče Slovencev, ki so verjeli, da zdrav duh prebiva v zdravem telesu. V tej ideji je Štukelj našel svoj življenjski kompas. Prav zaradi Sokolov je šport zanj postal način izražanja svobode, ne zgolj tekmovanje za kolajne.
Leon Štukelj se je rodil leta 1898 v Novem mestu in že zgodaj pokazal izjemen talent za gimnastiko. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je osvojil dve zlati medalji in postavil temelje slovenskega olimpijskega ponosa. Do danes ostaja najuspešnejši slovenski olimpijec, saj je skupaj osvojil šest olimpijskih odličij, tri zlata, dve srebrni in eno bronasto.
Toda, kot poudarja dr. Čuk, je bila njegova zgodba veliko širša od športnih uspehov. Štukelj je leta 1927 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in deloval kot sodnik. Bil je človek reda, poštenja in discipline, lastnosti, ki jih je prinesel iz sokolske telovadnice v življenje. “V arhivih smo odkrili, da je bil po vojni preganjan zgolj zato, ker ni bil politično ‘pravilen’. Vendar kljub vsemu ni izgubil vere v poštenost in delo,” je povedal Čuk.
Po drugi svetovni vojni je bil Leon Štukelj za kratek čas zaprt, nato oproščen, a mu je bilo onemogočeno nadaljevati sodniško kariero. Dr. Čuk pravi, da je bil to trenutek, ko se je pokazala njegova resnična veličina: “Ni se spustil v zamere. Ni iskal pozornosti. Živel je tiho, a dostojanstveno, in ostal zvest svojim načelom.”
Kljub temu je Štukelj vse življenje ohranjal stik s športom. Še pri skoraj sto letih je vsak dan telovadil, bral in pisal. Ko je leta 1996 obiskal olimpijske igre v Atlanti, je s svojim duhom in vitalnostjo očaral ves svet. “Tisti stisk roke, s katerim je pozdravil mlade športnike, je bil več kot simbol, bil je dokaz, da se prava moč skriva v miru in značaju,” je dejal Čuk.
Dr. Čuk in njegova raziskovalna ekipa so med pripravo knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija preučevali arhivsko gradivo, ki je desetletja ležalo pozabljeno v škatlah. “Na začetku smo mislili, da bomo samo zbrali že znane podatke o njegovih športnih uspehih. A ko smo odprli dokumente, smo ugotovili, da se za olimpijcem skriva tragično poglavje slovenske zgodovine,” pripoveduje Čuk.
Štukelj je bil po vojni obtožen sodelovanja s “sovražnikom naroda”, čeprav za to ni bilo dokazov. Bil je simbol starega sistema, izobražen, samostojen, neodvisen, kar v novi politični stvarnosti ni bilo zaželeno. “Njegov greh je bil, da je bil preveč svoj,” pravi Čuk. “A prav zato je danes njegov zgled toliko pomembnejši.”
V svojem govoru na kongresu je dr. Čuk poudaril, da Štukljev življenjski zgled presega meje zgodovine. “V času, ko se športniki pogosto izgubijo v blišču uspeha in medijski pozornosti, nas Štukelj spomni, da je bistvo športa v vrednotah, v poštenosti, spoštovanju in odgovornosti,” je dejal.
Poudaril je, da šport brez moralnega kompasa izgubi svoj smisel. “Štukelj je živel načelo, da športnik ne tekmuje proti drugim, ampak proti sebi, proti svoji lenobi, dvomu in skušnjavam. To je lekcija, ki jo danes še kako potrebujemo.”
Eden izmed dragocenih virov, ki jih je Čuk našel med raziskovanjem, so bili Štukljevi osebni zapiski. V njih je telovadec zapisal besede, ki zvenijo kot tiha oporoka:
“Naj bodo ti zapiski v pomoč tistim, ki bodo kdaj hoteli spoznati, kako sem živel. Morda jih bo uporabil tudi kronist. Naj bodo, če bo tako dano, tudi moja poslednja volja in želja.”
Za Čuka je to več kot le zgodovinski zapis, je osebno pričevanje človeka, ki je znal zadržati dostojanstvo tudi v tišini. “Štukelj je v tem zapisu zapustil nekaj, kar bi moral razumeti vsak Slovenec, da se človekova vrednost meri po tem, kako živi, ne po tem, koliko ga drugi slavijo,” je poudaril.
Kongres Športnega foruma SDS je v tem duhu postal več kot le srečanje športnih strokovnjakov, postal je spomin na vrednote, ki jih je Leon Štukelj poosebljal. Udeleženci so se strinjali, da slovenski šport potrebuje več poudarka na vzgoji značaja in spoštovanja do tradicije.
“Športni uspehi niso sami sebi namen,” je dejal eden od govorcev. “Če nimajo korenin v vrednotah, izginejo tako hitro, kot pridejo. Štukelj pa ostaja zato, ker je bil trden kot človek.”
Dogodek se je zaključil s simboličnim aplavzom v čast Štuklju in Sokolom, tistim, ki so s svojim delom tlakovali temelje slovenskega športa.
Leon Štukelj je umrl le nekaj dni pred svojim 101. rojstnim dnem, a njegov duh še vedno živi v vsaki telovadnici in v vsakem športniku, ki išče popolnost v gibu. Z raziskovanjem dr. Ivana Čuka in sodelavcev je njegova podoba dobila novo dimenzijo, ne le kot zmagovalec olimpijskih iger, temveč kot zmagovalec življenja.
“V vsakem gibu Leona Štuklja je bilo nekaj več, spoštovanje do življenja samega,” je z zaključnimi besedami poudaril dr. Čuk. “In to je tisto, kar bi moral vsak športnik nositi s seboj.”
Na kongresu ŠF je bil izvoljen nov predsednik Simon Razgor, sprejete pa so bile ključne programske usmeritve za prihodnost slovenskega športa.
V sredo, 12. novembra 2025, je potekal programski in volilni kongres Športnega foruma SDS, ki je bil v znamenju svežih idej, konstruktivnih razprav in skupne zaveze k nadaljnjemu razvoju slovenskega športa. Poleg obeležitve obletnice rojstva legendarnega olimpijca Leona Štuklja je dogodek prinesel tudi pomembne organizacijske in programske novosti, saj so člani izvolili novo vodstvo in sprejeli nadgrajen program za prihodnost slovenskega športa.
Novo vodstvo Športnega foruma SDS
Na kongresu so delegati izvolili novo vodstvo, ki bo v prihodnjem mandatu usmerjalo delovanje foruma.
Za predsednika Športnega foruma SDS je bil izvoljen:
- Simon Razgor
Izvoljen je bil tudi Izvršilni odbor (IO) Športnega foruma SDS, ki ga sestavljajo:
- Gregor Perič
- Metka Ječnik
- Franjo Rozman
- Gašper Predalič
- Alen Lamper
- Tilen Sirše
- Roman Bezjak
- Boštjan Podgoršek
- Janez Jontez
- Vid Poteko
- Anže Helbl
- Tilen Goričanec
- Jan Muršec
- Hana Podgoršek
Poleg izvršilnega odbora so bili imenovani tudi člani Nadzornega odbora (NO) Športnega foruma SDS:
- Vlado Nachbar
- Andrej Vastl
- Mensur Memič
Novoizvoljeno vodstvo se je v razpravi zavezalo k okrepitvi povezovanja športnikov, trenerjev, športnih organizacij in lokalnih skupnosti, s ciljem, da šport v Sloveniji postane še bolj dostopen, kakovosten in strateško načrtovan del družbe.
Pomemben del kongresa je bil posvečen predstavitvi in razpravi o dveh ključnih zakonodajnih pobudah, ki ju Športni forum SDS vključuje v svoj program pod naslovom
»Koalicija z volilci – Športni forum SDS«.
- Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji
Ta zakon, ki je bil sprejet v času vlade Janeza Janše, je omogočil pomemben preboj na področju gradnje in obnove športnih objektov po vsej Sloveniji. Vzpostavil je stabilen mehanizem financiranja športne infrastrukture, ki je lokalnim skupnostim prvič po desetletjih zagotovil dolgoročno podporo za razvoj športnih površin, dvoran, stadionov in drugih objektov.
Na kongresu je bila izražena potreba, da se ta zakon nadalje razvija in nadgrajuje, saj je v praksi dokazal svojo učinkovitost. Novi program Športnega foruma SDS zato predvideva razširitev zakonske podlage, ki bo še bolj usmerjena v trajnostne, okolju prijazne in lokalno dostopne športne objekte.
- Predlog Zakona o sofinanciranju športne opreme mladih športnikov (ZSSMŠ)
Drugi zakonodajni predlog naslavlja eno največjih težav slovenskega športa, finančno breme družin, katerih otroci se ukvarjajo s športom. Cilj zakona je sofinanciranje osnovne športne opreme za mlade športnike, kar bi omogočilo večjo vključenost otrok v šport in zmanjšalo socialne razlike.
Zakon je bil v razpravi soglasno podprt, saj poenostavlja dostop do športne opreme prek klubov in zvez, ter uvaja možnost sofinanciranja iz državnega proračuna in lokalnih virov.
Oba predloga sta bila soglasno podprta in predstavljata nadaljevanje programskih prizadevanj Športnega foruma SDS za sistemsko izboljšanje pogojev za šport v Sloveniji.
Kongres je potekal v konstruktivnem duhu sodelovanja. Udeleženci so poudarili, da mora biti šport ena izmed temeljnih družbenih vrednot, saj povezuje generacije, krepi zdravje, spodbuja poštenost in odgovornost. Novi predsednik Simon Razgor je v svojem nagovoru izpostavil pomen enotnosti in sodelovanja:
“Šport mora ostati prostor, kjer šteje trud, disciplina, srčnost in delo. Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bo vsak mlad športnik imel priložnost, da uresniči svoj talent.”
Na kongresu je bilo večkrat poudarjeno tudi, da je slovenski šport uspešen le, če temelji na vrednotah, ki so jih zastavili naši predhodniki, med njimi tudi Leon Štukelj, čigar življenje in delo ostajata navdih za prihodnje generacije športnikov in športnih delavcev.
S sprejetimi sklepi in novim vodstvom je Športni forum SDS začrtal jasne cilje:
– izboljšati zakonodajni okvir za šport,
– okrepiti podporo mladim športnikom,
– ter širiti zavest o pomenu športa kot temeljne vrednote družbe.
Kongres se je zaključil s soglasno podporo programu Koalicije z volilci – Športni forum SDS in s simboličnim pozivom k sodelovanju vseh, ki si želijo, da šport ostane prostor spoštovanja, zdrave tekmovalnosti in skupne rasti.
Fotogalerija:
