Piše: Vida Kocjan
Javnofinančna politika se odmika od poti, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025−2028. Kljub zavezi države k postopni konsolidaciji se je stanje javnih financ poslabšalo že v letu 2025.
Primanjkljaj sektorja država se povečuje in tudi v prihodnje je tako načrtovano. Glavni dejavnik za to je sprememba plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezana rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast.
To so ugotovitve Fiskalnega sveta, ko so preverjali oceno proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Opozarjajo, da takšna gibanja zahtevajo ukrepe, s katerimi bodo odpravljena javnofinančna tveganja in bo zagotovljena javnofinančna vzdržnost. Proračunski dokumenti pa takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.
Opozarjajo še na pomanjkanje jasne ločitve izdatkov za obrambne namene, za kar bo potrebno dodatno zadolževanje.
Ni ločnice, ni jasnih pravil. Smo kot na Divjem zahodu. Potrošnja nenadzorovano narašča, javnofinančni primanjkljaj tudi, posledično pa tudi javni dolg.
Gospodarska rast se pod Golobovo vlado umirja, razmeroma umirjena, kot navaja Fiskalni svet, bo tudi v prihodnjih letih. Posledično se bo v državni proračun steklo manj denarja od tega, kar so Golobovi napovedovali doslej. Na napovedih o visokih davčnih prihodkih so gradili porabo. Že na tem so doslej vsako leto vladanja »pridelali« okoli dve milijardi evrov primanjkljaja (skupaj šest), za naslednji dve leti načrtujejo nespremenjeno dinamiko, to je dodatni dve milijardi evrov primanjkljaja vsako leto. Vse to nameravajo pokrivati z dodatnim zadolževanjem, že zdaj pa vsak mesec plačujemo v povprečju okoli 100 milijonov evrov samo za obresti. Ob vsem tem ni ukrepov, negotovost se povečuje, podira se na vseh področjih.
Premierja Roberta Goloba in tistih, ki stojijo za njim, ne zanima. Tako neodgovorne in nesposobne vlade Slovenija še ni imela.
