Piše: Gašper Blažič
Zdaj pa res več ne vem, kdo je s kom. Pravijo, da je romantična zveza med Urško Klakočar Zupančič in Borom Zuljanom nekaj povsem novega in da je Urška nekaj »coprala« s sedaj padlim poslancem Janijem Prednikom.
Slednji pa naj bi bil »nekaj imel« še z neko članico SDS, ampak iz te moke ni bilo kruha, tako da tudi velike koalicije niso mogli zamesiti iz tega. Očitno Jani ni imel pravega priimka. Namesto Prednik bi se moral imenovat Naslednik, ker so oni ponosni nasledniki stranke, ki je bila dolga desetletja samo »zveza«, tako kot je Svoboda gibanje in ne stranka, Zoran Janković pa menedžer na začasnem delu v politiki in ne politik.
Ja, tako je pač, ko v igro vstopijo tisti, ki vanjo v resnici niso povabljeni. Vsi bi nekaj delali v politiki, nihče pa ne bi bil rad stranka, kot je treba. In če Tina Gaber Golob obleče belo obleko kot simbol devištva, potem je res vseeno, kdo je kdo. Občutek imam, da je Svoboda bolj telovadno društvo kot stranka. Če že govorijo o gibanju, se večkrat spomnim na akcije, kot so Brazde vzdržljivosti, Razgibajmo življenje in podobno. Saj veste, mrtvilo hitro prinese zatohlost, če pa je vse v gibanju, potem je tam življenje.
Prav lepo so nam prodali »svobodo gibanja« v času, ko smo bili zaprti za občinske meje, ljudje so to hitro pograbili. In nekaj let kasneje (a žal prepozno) spoznali, da se s praznimi denarnicami lahko le sprehajajo okoli hiše in lahko samo sanjajo o potovanjih, ki si jih lahko privoščijo le »prejemniki božičnice«, medtem ko drugim pripravljajo brezplačni odmerek kalija, če bi po naključju začutili naveličanost nad življenjem. Slednja se nas lahko kaj hitro prime, ko opazujemo to ljubezensko idilo in zmešnjavo v hramu demokracije, ki se zadnje čase zdi kot zapleten labirint brez izhoda.
Ampak zdaj konec koncev vsaj vemo, da niti ni več pomembno, kdo je kdo in kdo je s kom, ampak kdo bo koga.
