Piše: C. R.
Prejšnji teden naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval, da mora Kijev prepustiti Rusiji popoln nadzor nad Doneckom, strateško pomembno regijo v vzhodni Ukrajini, kot pogoj za konec vojne, trdita dva vira, ki sta seznanjena s pogovorom.
Putin si že enajst let prizadeva osvojiti to območje, a so mu ukrajinske sile do sedaj to preprečevale. Ukrajinci so močno utrjeni v regiji, ki jo vidijo kot ključni obrambni pas proti bliskovitemu ruskemu napredovanju proti Kijevu. Osredotočenost Putina na Doneck kaže, da se ne umika od svojih prejšnjih zahtev, ki so konflikt pahnile v slepo ulico, kljub Trumpovemu optimizmu glede morebitne rešitve, so dejali uradniki, ki so želeli ostati anonimni. Od leta 2014 Rusija ali rusko podprti separatisti zahtevajo dele regije, vendar je nikoli niso mogli v celoti osvojiti.
Trump javno ni komentiral Putinove zahteve po celotnem Donecku, ki do zdaj še ni bila uradno objavljena. Po srečanju v Beli hiši s predsednikom Ukrajine Volodimirom Zelenskim v petek Trump ruskih zahtev ni podprl. Predsednik načrtuje srečanje s Putinom na Madžarskem v prihodnjih tednih, da bi nadaljeval pogovore o koncu vojne.
V pogovoru med Trumpom in Putinom je ruski voditelj nakazal, da bi bil pripravljen predati dele dveh drugih ukrajinskih regij, Zaporožja in Hersona, v zameno za popoln nadzor nad Doneckom. To je nekoliko manj obsežna teritorialna zahteva kot tista, ki jo je izrazil avgusta na vrhu Trump–Putin na Aljaski. Nekateri uradniki Bele hiše so to označili kot napredek, je povedal eden izmed virov. A s tem se verjetno ne strinjajo Ukrajinci, je dejal drugi vir, visoki evropski diplomat. »To je, kot da bi jim prodali lastno nogo zastonj«, je dodal. Fronta med ruskimi in ukrajinskimi silami se je v zadnjem letu konflikta večinoma ustalila, brez pomembnejših teritorialnih sprememb. Rusija nadzira približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Trump se je po sklenitvi premirja in dogovora o izmenjavi talcev ter ujetnikov v Gazi ponovno osredotočil na konec vojne v Ukrajini. Predsednik je v zadnjih mesecih spreminjal in prilagajal svoja stališča do tega spopada. Viri so povedali, da je Trumpov odposlanec Steve Witkoff med petkovim srečanjem pritiskal na ukrajinsko delegacijo glede predaje Donecka, saj je regija večinoma rusko govoreča, kar je pogosto uporabljena argumentacija Kremlja, ki jo ukrajinski in evropski uradniki dojemajo kot pristransko do Rusije.
Veliko Ukrajincev, vključno z Zelenskim, je odraslo kot rusko govoreči, kar znotraj ukrajinske družbe zgodovinsko ni pomenilo naklonjenosti Moskvi. V letih po ruski aneksiji Krima leta 2014 so Ukrajinci vse bolj uporabljali ukrajinščino. Witkoff je bil glavni sogovornik Bele hiše s Kremljem pred vrhom na Aljaski, kar je po mnenju evropskih uradnikov povzročilo nesporazum glede ruskih zahtev in neuspeh pri doseganju pomembnega napredka.
Državni sekretar Marco Rubio je pristojen za pripravo prihajajočega vrha na Madžarskem s Putinom, ki ga je Kijev pozdravil. Ukrajina je podprla Trumpov poziv k premirju na trenutnih frontnih linijah pred pogajanji za trajnejši konec spopadov. Ameriški uradniki pravijo, da se zavedajo, da bo Rusija verjetno obdržala dejanski nadzor nad že osvojenim ozemljem, zato si prizadevajo za močne varnostne garancije iz Washingtona in Evrope, ki bi preprečile ponovni začetek vojne.
Ukrajina se medtem sooča z novo težko zimo, saj Rusija cilja na energetsko infrastrukturo, kar je tudi taktika Kijeva proti Moskvi. Trump je pred srečanjem govoril o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, vendar si je po četrtkovem pogovoru s Putinom premislil. Na srečanju z Zelenskim je v petek povedal, da upa, da bo vojno mogoče končati brez pošiljanja raket. Na vprašanje, ali Putin želi pridobiti več časa, je Trump odgovoril, da ga to ne skrbi. “V življenju sem bil izigran s strani najboljših, pa sem jo dobro odnesel”, je dejal.
