Pišeta: Álvaro Peñas in Marzena Kożyczkowska
Dr. Karol Polejowski je srednjeveški zgodovinar, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika Inštituta za narodni spomin (IPN). Svojo muzejsko kariero je začel leta 2016 v muzeju gradu Malbork, kasneje pa se je pridružil Muzeju druge svetovne vojne v Gdansku.
Dr. Polejowski, avtor številnih del o poljski zgodovini srednjega veka in zgodovini druge svetovne vojne, je bil odlikovan s srebrno medaljo »Zaslužen za poljsko znanost Sapientia et Veritas«, »Spominskim križem neuklonljivih vojakov 1944–1963« in viteškim križcem reda Polonia Restituta.
Med slovesnostjo, ki je potekala v Westerplatteju ob 86. obletnici začetka druge svetovne vojne, je vaš predhodnik in sedanji poljski predsednik Karol Nawrocki ponovno omenil vprašanje reparacij za nemško okupacijo. Kakšen je status zahtevkov proti Nemčiji?
Resolucija Sejma z dne 14. septembra 2022, ki je bila, kar je pomembno, sprejeta skoraj soglasno, pravi, da »Republika Poljska ni nikoli prejela odškodnine za človeške in materialne izgube, ki jih je povzročila nemška država« med letoma 1939 in 1945. Dodati je treba, da so to posledice nepredstavljivega hekatomba, ki jih je še danes čutiti. Glede na poročilo, predstavljeno 1. septembra 2022 na kraljevem gradu v Varšavi, vrednost človeških in materialnih izgub Poljske s strani Nemčije med drugo svetovno vojno znaša več kot 6,2 milijarde zlotov (trenutno skoraj 1,5 milijarde evrov). Tridelna študija na to temo je rezultat večletnega trdega dela, v katerega so med drugim bili vključeni zgodovinarji z Inštituta za narodni spomin.
Jeseni 2022, še vedno pod vlado Združene desnice, je poljsko zunanje ministrstvo oblastem v Berlinu poslalo noto o odškodnini. Nemška vlada je uradno odgovorila, da zadevo smatra za zaključeno in da nima namena začeti pogajanj. S tem pa vprašanje nikakor ni zaključeno. Prvega septembra letos je predsednik Karol Nawrocki na Westerplatte jasno ponovil, da moramo zaradi naše skupne prihodnosti »enkrat za vselej rešiti vprašanje nemških državnih reparacij«, saj je brez tega težko zgraditi resnično partnerstvo z našo zahodno sosedo.
Na družbenih omrežjih se je pojavila kampanja, ki kritizira Poljsko, ker zahteva reparacije od Nemčije in ne od Rusije. Kakšno je stanje v odnosu do Rusije?
V resoluciji iz leta 2022 smo omenili tudi, da »Poljska doslej ni prejela ustreznega finančnega nadomestila in odškodnine za materialne in nematerialne izgube, ki jih je poljska država utrpela med drugo svetovno vojno zaradi agresije Zveze sovjetskih socialističnih republik«. Inštitut za vojne izgube, ustanovljen konec leta 2021, naj bi pripravil poročilo tudi o teh izgubah. Vendar pa je bila ta institucija v zadnjih dveh letih neaktivna in že dolgo časa nima niti direktorja. Do danes nimamo nobenih dokumentov, ki bi lahko upravičili zahtevo oblastem Ruske federacije za zgoraj omenjeno »finančno odškodnino in reparacijo«. Drugi problem je, da Rusija še ni odgovarjala za zločinsko zapuščino komunizma. Nasprotno, v mnogih pogledih nadaljuje tradicije Sovjetske zveze, vključno s imperialnimi.
Glede na rehabilitacijo Stalinove figure v Rusiji, ali menite, da so kraji, kot je katinsko pokopališče, v nevarnosti?
Katinski pokol, tj. umor skoraj 22.000 poljskih državljanov s strani NKVD [sovjetskega notranjega ministrstva in Stalinove tajne policije] spomladi 1940, ostaja še danes nezaceljena rana v poljskem kolektivnem spominu. Avgusta je do nas prišla zaskrbljujoča novica ruske agencije Interfax, po kateri namerava Smolenska regionalna duma s pokopališča žrtev zločina NKVD v Katinu odstraniti arhitekturne elemente, ki prikazujejo poljska vojaška odlikovanja, kot je bilo to storjeno prej v Mednoyu. Inštitut za narodni spomin je takoj izdal protestno izjavo. V njem smo pozvali k vzdržanju »dejanj, ki niso primerna za civilizirane narode«. Kot smo namreč zapisali drugje v istem dokumentu, »mora vsaka država, ki se želi imenovati civilizirana, grobove obravnavati kot svete in nedotakljive«.
Več TUKAJ.
