Piše: Vančo K. Tegov
Zgodovina se ponavlja. Strokovnjaki v dani situaciji vidijo tipičen Putinov scenarij “kupovanja časa”, medtem ko Ukrajina poskuša grožnjo raket Tomahawk spremeniti v resničen diplomatski pritisk. Brez prisotnosti ali resne napovedi dostave Tomahawkov, je pa ta pritisk bolj »škrbast«.
Donald Trump je na predvečer srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Washingtonu napovedal načrtovani drugi vrh z Vladimirjem Putinom v Budimpešti »v naslednjih dveh tednih«.
Po poročanju Kyiv Posta je ta izjava v trenutku vzbudila zaskrbljenost med strokovnjaki in izkušenimi diplomati, ki so jo videli kot tipičen Putinov načrt: odlašanje z odločnimi ukrepi pred pogajanji. Vmes napredek na bonih linijah.
Nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini William Taylor meni, da Putinova nenadna pripravljenost na dialog kaže na njegovo zaskrbljenost glede dobave raket Tomahawk Ukrajini. Putin je to poznal, oziroma spoznanje da ob izvedbi tega koraka je on, oziroma Rusija ranljiva skoraj vsepovsod in je lahko ogrožena na območju celotne Ruske federacije.
»Trump ima karte v rokah in Putin se tega zaveda,« je poudaril diplomat in opozoril, da ima grožnja z močnim orožjem in sankcijami močnejši vpliv na ruskega voditelja kot katera koli prejšnja pogajanja.
Medtem je Zelenski v Washingtonu poudaril, da se Ukrajina zanaša na silo in pravičnost kot ključ do pritiska na Kremelj: »Rusija bo hitela z nadaljevanjem dialoga šele, ko bo slišala za Tomahavke.« Ukrajinski predsednik je tudi izjavil, da zahteva po raketah dolgega dosega že služi kot močan diplomatski vzvod.
Kritiki v kongresu in analitiki izražajo skepticizem. Visoki demokrati obsojajo Trumpovo pobudo kot »nagrado Putinu« za agresijo, republikanci pa kritizirajo zamude pri odločitvah o vojaški pomoči Kijevu.
Domišljavost in prepotentnost Putina je brezmejna. ZDA pa morda načrtno »cinca«
Strokovnjaki opozarjajo, da je Putinova glavna strategija kupovanje časa in nadaljnje zavzemanje ukrajinskega ozemlja, medtem ko ZDA odlašajo z odločnimi ukrepi. In imajo v pretežnem delu opozarjanj prav, ko govorijo o odlašanju. Kakorkoli se vzame, brez resnične prisotnosti Tomahawkov v Ukrajini je ta pritisk bolj »nežen«, mlačen ali celo nesmiseln in razvodenel. V vsem tempa je potrebno razumeti Trumpa s tem mencanjem, tudi zato ker pričakuje da je ta konkreten pritisk podprt s strani evropskih zaveznic, tako da sodelujejo pri financiranju tega »pritisk«. ZDA in NATO sta enovita, ne sme se vedno pričakovati da bo ZDA evropska obrambna »marela«. Le uglašenost bo pomagala pri izvajanju pritiska in tudi umiku Rusije, s tem pa tudi permanentne grožnje za vse evropske države.
»Zdi se, kot da se zgodovina ponavlja,« je opozoril neki politični analitik in opazil vzorec Trumpa, ki je »pripravljen izraziti svojo podporo Ukrajini« z grožnjami, a Putinu »nekako uspe pomiriti in kupiti več časa«.
Kaj bo iz tega »kroga« srečanj?
Osrednje vprašanje pa še kar ostaja: ali bo dobava raket Tomahawk postala resničen vzvod pritiska na Rusijo ali pa bo Kremelj ponovno izkoristil diplomatski premor, da bi odložil odločne korake, ki so ključni za Kijev. Vsi čakajo na petkovo srečanje med Zelenskim in Trumpom, ki naj bi razjasnilo, ali bodo rakete postale ključno diplomatsko orodje. Tokrat se ne sme zgoditi odlaganje ali s pomočjo »finte« privolitve na diplomacijo, v tem času pa da bi se Ruske sile premikale. Kot že rečeno, Rusi so bili večkrat spregledani, pa so vseeno nadaljevali. Konkreten rezultat ki vodi k miru in umiku Rusije šteje, drugo je le diplomatski pesek v oči svetovne javnosti in popustljivost do Rusije. Žal je tako, in tudi s temi besedami.
