Piše: Gašper Blažič
Če se prav spomnim, so demokratično izvoljeni vladarji v mili mi domovini že avgusta sporočili radostno vest, da bomo na zadnjo soboto v septembru imeli varnostni test.
Točno ob dvanajstih bodo naši telefoni tulili kot nori, prikazalo se bo testno sporočilo, ki pa bo označeno, da gre za test, suho vajo torej. Vsi na ozemlju Republike Slovenije bomo deležni tega posebnega digitalnega blagoslova. Tudi tujci. In to ne glede na to, kakšne nastavitve imamo na telefonih, ne glede na to, ali imamo telefon utišan. Celo povsem izklopljeni telefoni bodo noreli. Vsaj tako nekako so nam obljubljali.
In oni dan, 27. septembra, sem poln pričakovanja položil predse oba mobilna telefona: svojega osebnega in službenega. In čakal. Dvanajst je bila že mimo, zmolil sem že angelovo čaščenje, telefona pa nista dala od sebe nobenega glasu. Kot da bi bila cenzurirana. No, kaj takega! Pa so rekli, da bomo to dobili čisto vsi.
Toda potem so bili krivi operaterji ali pa kar uporabniki, ki smo menda v nastavitvah izklopili nujna sporočila (sam takšne nastavitve sploh nimam). In seveda, obljubili so, da bodo težave »naslovili« − karkoli že to pomeni. Moj osebni telefon se je z alarmom oglasil približno ob 15.40, sporočilo pa sem dobil samo v angleščini. Tako sem se počutil kot kakšen čurimuri iz Afrike, ki najnovejše holivudske filmske izdelke dobiva s petletno zamudo.
Nazadnje sem začel študirati, kaj če je morda krivo to, da pošta pri nas že tako ali tako počasi deluje in morajo opozorilna sporočila najprej dati v kuverte in potem nanje lepiti znamke? Nič ni nemogoče. Toda v razvitem svetu je vse drugače: ko je Alexander Graham Bell izumil telefon, je že imel neodgovorjen klic Chucka Norrisa. Slovenija nima Chucka Norrisa, je pa vsaj imela Kovinotehno: nemogoče je mogoče.
Mimogrede, če ste vmes že dobili alarm, mi sporočite, pa povejte še vrednost znamke …
