Piše: Vida Kocjan
Slovenijo pretresajo velike težave v urgentnih centrih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Zdravniki in zdravstveno osebje odhajajo, državljani ostajajo brez zdravnikov in potrebnega zdravstvenega varstva.
»To je posledica Golobove vojne proti zdravstvu, ki propada hitreje, kot smo mislili. Sem upal, da bodo posledice šele v naslednji vladi,« je stanje na omrežju X komentiral zdravnik Federico F. Potočnik.
Težave urgentnih centrov
Urgentni centri po Sloveniji se soočajo z odhodom ekip, težave so posledica širših sistemskih problemov, resorna ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa se skriva in očitno že od imenovanja dalje samo čaka, da bo konec mandata.
Bojana Beović, zdravnica in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je že pred časom na enem od posvetov o prihodnosti urgentne medicine kritizirala delovne razmere in pomanjkanje kadrov. Dejala je, da Slovenija potrebuje okoli 300 dodatnih specialistov urgentne medicine. Med drugim je poudarila, da je urgentna medicina za študente sicer zelo privlačna, kasneje pa se za specializacijo ne odločajo v večjem številu. Številni kasneje odnehajo in zamenjajo poklic. Zato se v zbornici zavzemajo za izboljšanje delovnih razmer urgentnih zdravnikov tako glede delovnih obremenitev kot plačila.
Na krizo in potrebo po 300 dodatnih specialistih urgentne medicine je opozoril tudi Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Napovedal je reorganizacijo z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov do leta 2028, katere cilj naj bi bila razbremenitev glavnih centrov. Poudaril je še nagrade za obremenjene zaposlene, vendar pa se doslej skoraj nič od tega ni uresničilo. Kako naj bi se, saj ministrica iz vrst Gibanja Svoboda bolj kot ne dremlje, predsednik vlade Robert Golob pa še naprej bije bitko proti zdravstvu in zdravnikom.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
