Piše: Vančo K. Tegov
Stopnja dezerterstva v Rusiji, v vrstah vojaških enot se je podvojila, vojska pa drvi proti krizi, ugotavljajo analitiki OSINT.
Da bi zajezili porast dezerterstva, rusko poveljstvo uporablja zunajsodne kazni, vendar to ni imelo večjega učinka.
V preteklem letu se je stopnja dezerterstva v ruski okupacijski vojski podvojila, poroča agencija AN (Agencija Novosti), ki se sklicuje na analitike odprtih podatkov (OSINT).
Po podatkih ukrajinskega projekta OSINT Frontelligence Insight bo, če se bo trenutna stopnja dezerterstva nadaljevala, do konca leta iz ruskih enot prebegnilo vsaj 70.000 ljudi – to je eden od desetih okupatorjev.
Analitiki so preučili več deset tisoč osebnih dosjejev ruskega vojaškega osebja, ki jih je zbral ukrajinski projekt “Želim živeti”, pa tudi interne dokumente, ki so jih pridobile številne ruske enote na ravni brigade, divizije in vojske. Eden od teh dokumentov vsebuje seznam 13.800 dezerterjev z imeni in številkami enot za obdobje od leta 2022 do julija 2025.
Ta dokument jasno kaže stalno naraščanje dezerterjev v letih 2024 in 2025. Na primer, medtem ko dokument beleži 3.200 dezerterjev za celotno leto 2024, se je samo v letu 2025 število povečalo na 3.400.
In to je le eden od mnogih pregledanih dokumentov. Drugi potrjujejo ta trend. Nekatera poročila poročajo o še bolj dramatičnem povečanju dezerterjev – do šestkrat v osemnajstih mesecih.
Sprememba trenda dezerterstva
Analitiki ugotavljajo, da so v zgodnjih letih vojne ruski vojaki večinoma dezertirali iz vojaških oporišč v zaledju, leta 2025 pa se je trend dramatično obrnil in zdaj je večina dezerterjev s frontnih bojnih črt ali iz bolnišnic.
Raziskovalci tudi menijo na podlagi ugotovitev, da ruska vojska sistematično uporablja zunaj sodne kazni za boj proti dezerterstvu. To vključuje mučenje, lažne usmrtitve in dejanske povračilne ukrepe.
Po mnenju analitikov število dezerterjev še ni doseglo ravni, ki bi jo lahko označili za krizo. Vendar pa je problem zagotovo resen glede na metode, ki jih ruska vojska uporablja za njegovo reševanje. Avtorji poročila ne izključujejo možnosti, da bi se razmere lahko stopnjevale v resen razkol znotraj vojske. In spet kmalu faktor zime. Tokrat drugače kot v času Napoleona in druge svettovne vojne. Upajmo da tudi pamet v ruskih poveljniških vrstah in odrejevalcev nečesa česar ne vi smelo biti, ki bo pripeljala do konca vojne.
Škoda narejena ne popravi se nobena, ustavi se pa le. Lahko smo le optimisti v prid vseh, ki si želijo miru in boljše življenje zdaj in ne ko se bo nekdo naveličal vztrajati pri nečem za katero ve da ne bo zmage. Kdor vodi obrambno vojno izzvalo s strani hegemona, nikoli ne more biti poražen. Kvečjemu je boj daljši, rezultat pa je znan, ki je vedno v prid tistega ki se brani.
