Piše: Gašper Blažič
Ko kdo omeni sintagmo »skrajna desnica«, povprečen Slovenec čisto avtomatsko pomisli na SDS. Celo njeni simpatizerji. Zakaj? Ker nam prevladujoča propaganda – s tem ne mislim samo medijev, ampak tudi njihove podpornike na družbenih omrežjih – že vsa leta sugerira ena in ista propagandna sporočila. Večkrat tudi na precej sublimalen način, med »rumenimi« vsebinami. Denimo po radiu, ko ga poslušamo samo »z enim ušesom«.
Pravzaprav je to slednje še nevarnejše, saj nam tovrstna sporočila prodirajo v podzavest in hitro se vzpostavijo miselne asociacije, ki z resničnostjo in razumom nimajo prav nobene zveze. Denimo to, da je vse, kar nasprotuje zdajšnji vladajoči garnituri, že samo po sebi »skrajno«, ker se vladajoči imajo za »zmerne« in »sredinske«. To pa je gromozanska laž.
A kaj je pravzaprav značilnost vseh skrajnih strank v Evropi, tako levih kot desnih? Njihova retorika je tipično populistična, velikokrat zagovarjajo hitre rešitve, ki realno niso izvedljive. A tudi če simpatiziramo le z enim delom njihovega programa (preprečevanje nezakonitih migracij), to pomeni, da moramo njihov program sprejeti v paketu. To pomeni tudi nasprotovanje zvezi Nato in Evropski uniji ter podpora staremu modelu samozadostnosti posameznih držav, saj naj bi globalistična EU ogrožala identiteto narodov. V slovenskem primeru to pomeni tudi izstop iz schengna in evroobmočja, to pa pomeni novo vzpostavitev razmer, ko smo imeli lastno valuto (tolar) in dokaj oster mejni nadzor s carino vred. Verjetno ste že zasledili propagandno oceno, da bi z vrnitvijo na tolar spet dobili nazaj cene, ki smo jih bili vajeni pred uvedbo evra. Eno kratko kavo denimo bi dobili za sto tolarjev, medtem ko danes stane najmanj poldrugi evro (kar pomeni najmanj trikrat višjo ceno). Jasno pa je, da je vrnitev na staro cenovno politiko nerealna, ker je bistvo naših gospodarskih in socialnih težav povsem drugje. Zagotovo pa ne v evru.
Ob tem velja spomniti na še nekatere značilnosti t. i. skrajnih desnih, a tudi skrajno levih strank. To so simpatiziranje z Rusijo in s Putinovim režimom, z Iranom in s Palestino, pa oster, lahko bi rekli kar fanatičen boj proti Judom, ki naj bi bili krivi prav za vse: za migrante, za širjenje levičarske agende in zelenega ludizma itd. Ob tem velja spomniti na divjaške »anticepilske« demonstracije v času prejšnje vlade – za primerjavo: sedaj, ko so spet v igri injekcije, tokrat za zastrupljanje bolnikov, nenadoma pri organizatorjih tedanjih demonstracij ni nobene volje več, da bi šli protestirat na ulice. Čeprav gre za bistveno nevarnejšo situacijo. In veste zakaj? Ker organizator teh demonstracij dejansko ni bila stranka Resni.ca (ki je bila samo koristen idiot), pač pa globoka država, ki je uporabila vpliv teorije zarot o cepivih za uresničevanje svojih interesov. V ozadju vsega je bil seveda ruski kapital, namenjen slabenju EU, slovenska globoka država pa je vstopila v to igro, ker je pričakovala odličen iztržek: sprovocirati čim več policijske represije ter od desne volilne baze (SDS) odščipniti čim več (kakor razočaranih) ljudi, ki bi se pridružili drugim, bolj obrobnim in radikalnejšim opcijam. In zaradi frustracij, povezanih z ukrepi proti covidu, zbuditi ljudem željo po svobodi. Ustanovitev Gibanja Svoboda na podlagi že prej ustanovljene stranke Jureta Lebna je bil torej projekt, ki je ob pravem času zajahal val razpoloženja ljudi v tistem trenutku. Davek na to pa sedaj plačujemo vsi.
Vse to pa dokazuje, da je pravzaprav to, kar imamo na oblasti, dejansko rezultat sprege s skrajno levico in skrajno desnico. Ste še prepričani, da sta edini preostali opozicijski stranki, ki bi radi Slovenijo vrnili v normalnost, skrajna desnica?
