Piše: Petra Janša
O (ne)uspehih in lažeh Golobove vlade, o koaliciji razuma, zakaj jo potrebujemo in kako jo doseči, o »janšistih« in življenju v nekakšnem apartheidu zaradi nedokončane tranzicije ter kontinuitete s prejšnjim režimom pa tudi o tem, kje bi bila danes Slovenija, če naroda ne bi prizadela komunistična revolucija, smo se pogovarjali s predsednikom SDS Janezom Janšo.
DEMOKRACIJA MAGAZIN: Gospod Janša, napovedali ste koalicijo z volivci. Zakaj?
Janez Janša: Ker potrebujemo ustavno večino razuma.
To večino bo težko doseči brez koalicije z drugimi strankami. Računate, da lahko SDS sama doseže 60 mandatov v državnem zboru?
Sama ali z drugimi strankami razuma. Slovenija je namreč vrednotno, razvojno in kulturno dosegla kritično stanje, iz katerega lahko pridemo zgolj s koalicijo razuma. Pod tem pojmom si predstavljamo tisti del volilnega telesa, ki ga še niso prepričali v absurdnosti. Verjamemo, da se vsaj dve tretjini Slovencev in volivcev nasploh zaveda, da obstajata zgolj dva spola, da je mati lahko le ženska in oče le moški, da si je treba denar najprej zaslužiti in šele nato trošiti, da mora imeti domači človek, ki plačuje davke in prispevke, v nacionalni socialni mreži prednost pred ilegalnim migrantom ali tujcem nasploh. Predvsem pa verjamemo, da se dve tretjini Slovencev zaveda, da zmoremo več, veliko več in da ni nobenega upravičenega razloga, da nas zaradi slabega vodenja razvojno prehitevajo narodi, ki so nas še pred 20 leti močno gledali v hrbet.
Če nas označujejo in zmerjajo z janšisti – čeprav, roko na srce, ne vem, kaj točno želijo kričači s tem izrazom povedati –, potem obstajajo tudi golobisti, kučanisti …?
Obstajajo. Kakor koli se pač sami poimenujejo. Dejansko so bili komunisti in njihovi ponosni nasledniki iz tranzicijske levice v zadnjih 80 letih v Sloveniji na oblasti več kot 70 let. Med letoma 1945 in 1990 kot edina dovoljena totalitarna stranka. V tistem času se je Slovenija kot del SFRJ, od leta 1945 med »zmagovalci« 2. svetovne vojne, razvijala še enkrat počasneje kot sosednja Avstrija, ki je kot del Nemčije vojno končala med poraženci. In v tistem času se je stokrat več Slovencev učilo nemščine kot obratno. V tistem slabem seštetem desetletju, ko ponosni nasledniki niso bili (popolnoma) na oblasti, se je Slovenija demokratizirala, osamosvojila, sprejela je novo ustavo, uvedla tržno gospodarstvo, vstopila v EU, Nato in EMU, dosegla že leta 2008 91 odstotkov povprečne razvitosti EU, dvakrat uspešno vodila Svet EU, si trikrat uspešno zagotovila znatna evropska investicijska sredstva, se rešila iz svetovne finančne krize ter kot druga gospodarsko najuspešnejša država EU prebrodila pandemijo covida-19.
Kje bi bila Slovenija danes, če naroda ne bi prizadela komunistična revolucija?
Ja, lahko si samo predstavljamo, kje bi Slovenci danes bili, če ne bi bilo komunistov in bratomorne komunistične revolucije, ki je narodu povzročila strašansko rano, in njihovih nesposobnih naslednikov v tranzicijski levici, ki jih posnemajo. Če bi se NOB v Sloveniji organiziral po naravni poti, brez vpliva iz Moskve in Stalinove kolaboracije s Hitlerjem na začetku vojne, bi bila njegovo naravno jedro odporniška organizacija TIGR, ki je upor dejansko začela brez vsake ideologije. V tem primeru ne bi prišlo do narodovega razkola, do nepotrebnih civilnih žrtev in do zločinov proti človeštvu po končani vojni. Danes bi dan zmage praznovali takrat kot Evropa in ZDA in ne takrat kot Moskva in Beograd. Bili bi spravljeni, bilo bi nas več kot tri milijone in imeli bi blaginjo na ravni Švice.
Celoten intervju s predsednikom SDS Janezom Janšo si lahko preberete v novi številki revije Demokracija magazin.
