Piše: Petra Janša
O zgodovini študijskih dnevov v zamejski Dragi in kasneje na Opčinah, njegovi knjigi »Karla. Udba o Dragi«, kaj vse je Udba počela, da bi onemogočila ali celo preprečila Drago, kaj nam bi lahko o Dragi oziroma o Karli povedala zadnji partijski šef in »veleudbaš« Zdenko Roter, pa tudi o tem, kaj ta čas piše, smo se pogovarjali z mag. Igorjem Omerzo.
Gospod Omerza, povod za tokratni pogovor je 60. rojstni dan zamejske Drage – študijskih srečanj v tej kraški vasici in kasneje na Opčinah. Na omrežju X ste zapisali, da je Draga nadomeščala slovenski parlament v prejšnjem režimu in je eden od temeljev slovenske državnosti.
Udeleženci (predavatelji, razpravljavci, poslušalci) Drage so bili iz vseh treh Slovenij, matične, zamejske in zdomske. Obravnavali in poslušali so razmišljanja o najrazličnejših vidikih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti slovenskega naroda, pri čemer ni bila važna idejna, politična ali drugačna opredeljenost udeležencev. V iskrivih debatah so se kresala nasprotna politična mnenja, kar seveda v socialistični skupščini (in nasploh v matici) ni bilo mogoče. Razpravljali so katoličani, komunisti, duhovniki, laiki, partizani, domobranci, liberalci, krščanski socialisti, predstavniki drugih jugoslovanskih narodov itn. Organizatorji in udeleženci so poudarjali, da je Draga nekakšen duhovni parlament Slovenije oz. edini svobodni parlament Slovenije. No, treba je vedeti, da so hkrati organizatorji skušali preprečiti posebno sovražne nastope proti nedemokratični matici, saj so se bali, da bo drugače komunistični režim, ki je zelo skopo in nenaklonjeno poročal o Dragi, jo tudi po Udbi zalezoval, preprečil udeležbo iz Slovenije (Jugoslavije). Temelj slovenske državnosti vidim predvsem v tem, da so na Dragi večkrat in javno prišle do izraza težnje po demokratični in samostojni slovenski državi, kar je bila seveda v matici popolnoma prepovedana tema in se je zaradi nje šlo tudi v zapor. Franc Miklavčič, politični zapornik in tudi predavatelj na Dragi, je ječo okusil celo zato, ker je skrivaj v svojih dnevnikih pisal o demokratični in samostojni Sloveniji. Udbovce, ki so to odkrili, je takrat vodil Janez Zemljarič. In takšen veleudbovec in protiosamosvojitelj je dobil od sedanje vlade samostojne Slovenije pogrebne vojaške časti! Razumi, kdor more!?
Mimogrede, ste se tudi sami udeleževali srečanj?
Ne. Pravzaprav sploh nisem dobro vedel, kaj je to Draga in kaj se tam dogaja. Sem pa to nadomestil in sem bil po osamosvojitvi večkrat na Dragi in o njej celo napisal debelo knjigo. Tudi letos bom gotovo tam in seveda sem bil v ponedeljek v Ljubljani, na Slovenski matici, na Dragi pred Drago.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
