Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija razgaljamo dvolično obnašanje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki eno govori in drugo dela. Pišemo, kako Golobova levičarska vlada uvaja nove oblike cenzure. Opozarjamo, da ustvarjalcem leve svobodnjaške »idile« popuščajo živci in kako slovensko gospodarstvo ječi pod njihovo vladavino. Objavljamo intervjuja s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jožetom Podgorškom in političnim analitikom Edvardom Kadičem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Predsednica države Nataša Pirc Musar si je 16. avgusta na dopust in nazaj zaželela helikopterski prevoz in se tako izognila prometnim zamaškom na slovenskih avtocestah. Kar moramo dnevno prestajati državljani, uporabniki cest, ki za to še plačujemo, nje ne zanima. Predsednica je nad nami. Ne prej ne pozneje o tem, da je vlada Roberta Goloba popolnoma zavozila prometno ureditev, ni rekla nič, kaj šele dvignila glas. Bili pa smo priča njenemu cinizmu, oholosti in sprenevedanju. Nataša Pirc Musar je s policijskim helikopterjem potovala iz Portoroža v Beltince in se nato tudi s helikopterjem v poznih večernih urah vrnila v Portorož. S helikopterjem se je odpravila na državno proslavo ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dopust je preživljala v hrvaški Istri, a ker je bila proslava v Beltincih že precej časa napovedana, bi temu dogodku lahko prilagodila svoj dopust. S tega vidika je bil sporen predvsem helikopterski prevoz od Ljubljane do Portoroža, kamor so jo morali iti iskat in jo tudi pripeljati nazaj. Helikopter se je nato ponoči vrnil v Ljubljano.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Ustvarjalcem svobodnjaške idile popuščajo živci
Glavna bitka se bo razvila, kot smo že nekajkrat opozarjali, na polju socialne in politične psihologije. Peter Jančič denimo opozarja na naslove v vodilnih slovenskih medijih, ki skušajo s svojimi interpretacijami po navodilih naročnikov anket manipulirati z javnostjo. »Šestodstoten padec volilne podpore, kot ga glede na prejšnji mesec beležijo v SDS, je tako še najbolj omembe vreden premik meseca. Tokratnih 22,1 odstotka glasov je za Janševe najnižja izmerjena volilna preferenca v skoraj dveh letih,« je sredi avgusta poročal Dnevnik o rezultatih svojih anket. Toda v resnici, opozarja Jančič, je prišlo do velikega skoka podpore SDS, kar pa skušajo v mainstream medijih zatajiti. Vse je torej odvisno od tega, na kakšen način sprašuješ in kakšne opcije ponujaš pri anketiranju. Lažno tezo, da je imela sredi avgusta SDS najnižji rezultat v zadnjih dveh letih, je tako ponovil tudi Siol.net, ki je znan kot eden tipičnih depolitiziranih medijev.
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
Delegacija Študijskega centra za narodno spravo (SCNR), Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana je dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov položila vence na treh pomenljivih lokacijah. K tabli v spomin na vse slovenske žrtve totalitarizmov, ki je postavljena ob ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani, sta ga položila direktor SCNR dr. Tomaž Ivešić in vodja politično-ekonomskega oddelka ameriškega veleposlaništva Paul Estrada, ob nekdanjih zaporniških celicah tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 ter k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani pa sta venca položila dr. Ivešić in njegov namestnik dr. Matic Batič. Ob tem so opozorili, da mir ni samoumeven. Pravnik dr. Matej Avbelj, ki se je tudi udeležil polaganja vencev, je v izjavi za STA poudaril, da si je treba za demokracijo, vladavino prava in obstoj človekovih pravic prizadevati, da se totalitarizmi ne bodo ponovili.
Intervjuja: dr. Jože Podgoršek in Edvard Kadič
»Sprejetje zakona o zaščiti živali, nezakonit odvzem govedi na kmetiji v Posavju, vsiljevanje vegetarijanskih navad v obrate javne prehrane in drugi ukrepi škodujejo slovenski živinoreji,« meni predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, sicer tudi nekdanji kmetijski minister, ki dodaja, da so v fazi priprave na vseslovenski protest, če vladajoči ne bodo spremenili zakona o zaščiti živali. »Včasih imamo res občutek, da kmetijski resor vodi nekdo od zunaj,« je dejal v intervjuju za Demokracijo.
Edvard Kadič, politični komentator, pa je komentiral aktualne politične razmere, od politizacije univerz do ravnanja predsednice republike. »Brez dvoma nas čaka vroča politična jesen. Problemi (od gospodarstva, zdravstva, prometa, dolgotrajne oskrbe do energetike) so na kupu, rešitev pa ni na vidiku. Vlada nima odgovorov, kar jo dela nervozno in jo sili v ideološke igre, zamegljevanje in preusmerjanje pozornosti. Škandali, ki se vrstijo − od bojkota izraelskih institucij na ljubljanski univerzi do zlorabe policijskega helikopterja za zasebne polete predsednice, od liberalizacije konoplje do etično spornega zakona o evtanaziji − jasno kažejo na aroganco in nesposobnost oblasti,« je povedal za Demokracijo.
Gospodarstvo ječi pod Golobovo neosocialistično vlado
Slovensko gospodarstvo zaostaja za evropskim povprečjem, soočamo se z upadom industrijske proizvodnje, visokim proračunskim primanjkljajem in s povečanim zadolževanjem države. Proračunske izdatke povečuje rast javnega sektorja, več zaposlenih v njem in višje plače. Vse to bremeni zasebni sektor, ki se sooča z upadom produktivnosti. Hkrati je črpanje evropskih sredstev katastrofalno slabo, Slovenija je med 27 državami članicami na zadnjem mestu. Golobova vlada sicer poudarja rekordno nizko brezposelnost, 37-odstotno. V drugem četrtletju 2025 je bilo sicer zaposlenih skoraj 1,1 milijona ljudi, vendar je to tudi zavajajoč podatek, saj je rast zaposlenosti povezana z javnim sektorjem, medtem ko zasebni sektor stagnira. Priča smo tudi politiki vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica), ki spodbuja odliv kapitala in talentov. Visoki davki, birokratske ovire in velika negotovost odvračajo tako domače kot tuje investitorje.
Golobova totalitarna vlada uvaja novo obliko cenzure
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v začetku avgusta izdala obvestilo, s katerim je javnost informirala o omejitvi javnega dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb, ki izhajajo iz registra dejanskih lastnikov (RDL). Ker hiter dostop do registra pomaga razkrivati pranje denarja, fiktivna podjetja, slamnate lastnike in politično-gospodarske povezave, se ne čudimo, da je vladna poteza deležna tudi nekaterih kritik. Golobova vlada se je namreč po poročanju portala Preiskovalno.si sklicevala na razsodbo evropskega sodišča izpred treh let, skladno s katero je bila zaradi varstva osebnih podatkov in zasebnosti »razveljavljena pristojnost iz 5. direktive o preprečevanju pranja denarja, ki je predvidevala splošno javno dostopnost registra dejanskih lastnikov«. Dostop do podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, je Golobova vlada namreč označila kot nesorazmeren. Čeprav se strinja, da je cilj preprečevanja pranja denarja upravičen, vseeno želi sprejeti odločitev, da lahko zgolj posamezniki s preverjenim upravičenim interesom dostopajo do informacij o lastnikih, to pa ne velja za širšo javnost.
Antisemitizem ljubljanske univerze – nova stopnja kulturne vojne
Kulturna vojna se je dejansko začela najbolj kazati na primeru univerz in njihovega političnega angažiranja na ravni mednarodne politike. Potem ko so v strankarskih krogih sedanje koalicije očitno doumeli, da z običajnimi političnimi sredstvi ne bo mogoče zmagati v javnem mnenju (ne glede na to, da so ankete pokazale večinsko naklonjenost temu mnenju), so po medijih v vojno vključili še visokošolski prostor. Že julija letos so podpisniki – v glavnem predavatelji na fakultetah Univerze v Ljubljani, pa tudi z drugih javnih univerz v Sloveniji – pritiskali na rektorja dr. Gregorja Majdiča, naj se univerza čim bolj angažira za izolacijo Izraela na mednarodni ravni, kar zadeva akademske povezave, češ, da naj pritisne na Evropsko komisijo, naj nemudoma prekine sporazum o sodelovanju izraelskih univerzitetnih in raziskovalnih institucij v programu Obzorje Evropa. Tem pobudam so se začeli pridruževati nekateri inštituti, denimo Kemijski inštitut, Pedagoški inštitut itd. Senat Univerze v Ljubljani pa se je sredi avgusta odločil, da se univerza umakne iz vseh mednarodnih projektov, kjer bi bila zaznavna vloga Izraela. To je seveda le logično nadaljevanje zahtev iz lanske »okupacije« FDV s strani slovenskih »hamasovcev«.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Anita Gužvič, Nina Žoher, Jože Biščak, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Stane Granda in Miro Petek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
