Piše: T. O.
Po poročanju Dnevnika pred nekaj dnevi je celjskega trenerja borilnih veščin Marjana Fabjana zaradi spolne zlorabe ter fizičnega in psihičnega nasilja policiji prijavila že peta njegova nekdanja tekmovalka. Obremenil naj bi ga še nekdanji judoist, ki opozarja na molk funkcionarjev.
Mnenja o Marjanu Fabjanu so sicer že nekaj časa deljena, portal prava.si pa je poročal, da je v ozadju vsega vplivna skupina iz krovne zveze judoistov. Eden od teh funkcionarjev naj bi bil v intimni zvezi z novinarko Dnevnika, ki je zadeve spravila v javnost, nasploh pa naj bi Dnevnik imel na to temo tako rekoč ekskluzivo. Zato ne preseneča, da so novice o obtožbah na račun Fabjana prišle iz Dnevnika.
Naši viri pa trdijo, da je resnica verjetno nekje vmes. Fabjan naj bi nasploh veljal za vojaško strogega, veljal naj bi za nekakšnega judo-fanatika ter naj bi izvajal nadzor nad svojimi varovankami in varovanci tudi v zasebnem življenju. Nobenega pitja, nobenega “diskača” in podobnih zabav – vse je bilo podrejeno športu. Nekako v tem stilu se berejo tudi pričevanja tistih, ki ga obtožujejo. In pri njem res ni bilo milosti. Kdor se je odločil za trening pod njegovim vodstvom, je pač moral pridobiti debelo kožo. Za “mehkužce” pri njem ni bilo prostora. Zato se je skozi leta nabralo ogromno zamer.
Kar pravzaprav ni nekaj novega. Še en rojeni Celjan, legendarni košarkarski trener Zmago Sagadin je celo sam za medije priznal, kako strog je bil kot trener. Leta 2023 je za Siol.net spregovoril o tem, kako se še vedno srečuje z nekaterimi svojimi nekdanjimi varovanci iz ljubljanske Olimpije, ki tudi niso več aktivni košarkarji. “Je pa dejstvo, da me ti fantje v času kariere niso imeli posebej radi. Bil sem zelo strog, rigorozen trener in se z njimi nisem družil. Vedno smo bili ločeni, a so me vedno spoštovali. Ko pa so naredili preskok ali pa po koncu kariere, so mi vsi izkazali hvaležnost, na čelu s Šarunasom Jasikevičiusom.” Jasikevičius je danes eden najbolj uspešnih evropskih trenerjev, s Fenerbahčejem iz Turčije je osvojil ne samo domačo ligo, ampak je postal tudi prvak Evrolige.
In dodal: “Najhuje je bilo zagotovo takrat, ko ekipe nisem peljal na srečanje s papežem v Vatikan (zelo verjetno na finalnem turnirju najboljših štirih evropskih klubov sezone 1996/97, op. ur.). To je že znana zgodba. Fantje me takrat niso niti pogledali, tudi meni ni bilo enostavno, to je res poseben dogodek. Bili bi prva slovenska delegacija v samostojni državi, ki bi šla k papežu, a enostavno je vse skupaj trajalo predolgo. V Rim smo odšli igrat košarko in to je bilo na prvem mestu. Bil sem tisti, ki je sprejemal odločitve, tako sem deloval. Včasih sem potem sprejemal tudi odločitve, ki košarkarjem niso bile všeč. Danes je to drugače, trenerji v večini sprejemajo sklepe, ki so všeč igralcem, česar sam ne ocenjujem kot pozitivno.”
Sicer pa je bes trenerjev na tekmah na vrhunski ravni že skoraj normalen pojav, predvsem pri tem prednjačijo Balkanci:
Seveda je športne discipline, kot sta denimo judo in košarka, težko primerjati, toda obstajajo trenerji, ki so nedvomno izjemno motivirani in usmerjeni v svoje poslanstvo, pri tem pa tudi pretiravajo. In verjetno je med takšnimi tudi Fabjan, ki bi bil verjetno že v zaporu, če ne bi imel za seboj olimpijskih dosežkov na najvišji ravni, trdijo naši viri. Tako da verjetno bo kar držalo, da morda kateri od očitkov tudi drži, zagotovo pa ne vsi, v ozadju pa se skrivajo tudi lobiji, ki želijo celjskega “generala” onemogočiti. Pri tem pa izkoriščajo prav te njegove slabosti.
