Piše: Dr. Metod Berlec
S prof. dr. Ernestom Petričem smo govorili o Zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program in konfliktnem mednarodnem dogajanju.
Katedrala svobode pod vodstvom dr. Petra Jambreka je nedavno predstavila zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program še v knjižni obliki. Ste član uredništva, ki se je lotilo tega velikega podviga. Verjetno tudi zato, ker je očitno, da gre Slovenija v zadnjih letih na številnih področjih v napačno smer …
Ne le Slovenija, tudi svet gre recimo v prelomne, turbulentne čase. Spremenilo se je
ravnotežje moči, vojaške, gospodarske, finančne, tudi t. i. mehke moči idej in vrednot. Zgodovina pa potrjuje, da so taka obdobja, ko se spremeni ravnotežje moči, praviloma turbulentna, v preteklosti so bile to velike vojne. Po koncu hladne vojne in blokovske delitve sveta, lahko bi rekli po koncu bipolarnega ravnotežja moči, nastaja večpolni, multipolarni mednarodni red. To je dejstvo in za zdaj ni videti, da bi mogel nastati nekak red s svetovnim hegemonom, bodisi z ZDA bodisi s Kitajsko.
Se pa spreminja ravnotežje moči, novi »veliki igralci«, zlasti Kitajska, vnašajo novo dinamiko, ki je odraz njihove moči. Pri tem je pomembno, da ne gre le za spremembe v materialni moči, vojaški in gospodarski moči na globalni, svetovni ravni, pač pa tudi na različnih regionalnih območjih, npr. v Jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu, v Afriki. Gre tudi za problem t. i. mehke moči, idej, vrednot. Ideje in vrednote t. i. zahodnega sveta izgubljajo privlačnost, tudi ideja demokracije. Če poenostavim, kitajski model, v bistvu svojevrstna avtoritarna ureditev, postaja privlačna za velik del sveta.
Kar vodi v krizne razmere v mednarodnih odnosih …
Drži. Svet je v krizi in upajmo, da bomo kot vedno iz krize izšli z boljšim mednarodnim redom in družbeno ureditvijo še bolj svobodno, še bolj ustvarjalno in utemeljeno na spoštovanju človekovega dostojanstva pa tudi na več mednarodne solidarnosti in zavedanja skupne odgovornosti. Vendar upajmo, da tokrat brez velike vojne, da se bo novo ravnotežje, »novi svet« uveljavil na miren način. Upanje, da bo tako, zbuja dejstvo, da so se spremembe v svetu ob in po padcu »berlinskega zidu« uveljavile brez velike vojne. Pa tudi to, da se, kot je videti, voditelji vodilnih držav zavedajo pogubnih posledic in tveganj za človeštvo, če bi svet zdrvel v velik svetovni konflikt.
(Celoten 1. del intervjuja si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)
