Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Na zasedanju zveze NATO v Haagu so voditelji članic včeraj sprejeli deklaracijo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Robert Golob skupni izjavi ni nasprotoval in deklaracijo podpisal, domači javnosti pa sporočil, da naj bi Slovenija ostajala pri prej sprejeti zavezi o postopnem dvigu do tri odstotke BDP. Hkrati sta stranki SD in Levica prej trdili, da niso bili obveščeni o dogajanju, čeprav je vlada potrdila izhodišča za premierjev odhod na vrh zavezništva, ki omenjajo tudi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov. Zdaj se postavlja ključno vprašanje, ali gre za popolno nesposobnost Socialnih demokratov in Levice, za laganje ali za zavestno zlagano PR kampanjo omenjenih strank.
“Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo je, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene,” je povedal premier Robert Golob po zaključku vrha zveze NATO, ko so naznanili, da so se vse države članice (razen Španije) zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo namenile pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Golob pa nasprotno trdi, da je Slovenija na srečanju dosegla, da lahko ostane pri tej zavezi, saj naj bi skupna izjava vsebovala dovolj “varovalk”, da je usklajena z domačo zakonodajo.
“Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno,” je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.
Gre le za simbolno, nezavezujočo deklaracijo?
Ena od varovalk, da državi ni potrebno nameniti toliko denarja za obrambo, je po besedah Goloba vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030–2035. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.
Napovedal je še, da bodo v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila sredstva. Vendar se postavlja vprašanje: Če smo podpisali zavezo o petih odstotkih, če so “varovalke”, ki lahko izničijo podpisano deklaracijo, zakaj bi potem dodatne dele šele usklajevali?
SD in Levica: Nevedni ali soigralci?
Spomnimo, še dan pred zasedanjem sta predsednik SD Matjaž Han in predstavniki Levice opozarjali, naj Slovenija ne podpira povišanja obrambnih izdatkov. Han je izjavil, da “oboroževalna tekma ni zagotovilo trajnega miru”, Levica pa je izrazila odločno nasprotovanje kakršnemu koli dvigu. Obe stranki sta trdili, da zavezo nista podprli, kar pomeni, da bodisi vlada ne deluje usklajeno bodisi sta stranki zavajali, da bi se pred volivci predstavili kot mirovniški branik.
Ali gre v resnici za zavestno piarovsko igro, v kateri so si vloge razdelili: Golob kot pragmatik v tujini, SD in Levica kot mirovniki za domačo volilno bazo? Monika Gregorčič je izpostavila ravno to: “Seveda so opazili. In se zelo verjetno tudi dogovorili, kako bodo ti piarovsko zapeljali. Ker SD in Levica za svoje politično preživetje potrebujeta javno distanciranje. Za norca vas/nas imajo!”
Premierjev nastop in zavajajoča komunikacija kažeta na eno od treh možnosti: vlada ne obvladuje notranje komunikacije in postopkov, premier manipulira z resnico in skuša zamegliti svoje dejanske zaveze ali pa gre za strateški PR, s katerim poskušajo koalicijske stranke istočasno zadovoljiti NATO in razorožiti domačo javnost.
V vsakem primeru pa to kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje jasnosti, preglednosti in politične integritete – kar bi moralo v vsaki demokraciji sprožiti resno razpravo, ne le o obrambi, temveč tudi o tem, kdo in kako vodi državo.
