Piše: Nova24tv.si, C. R.
Katedrala Svobode je organizirala slovesno predstavitev zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek, v katerem je zbranih 75 prispevkov različnih avtorjev. Uredniški odbor so sestavljali ugledni strokovnjaki, med njimi pravnik in nekdanji ustavni sodnik ter rektor Nove univerze Peter Jambrek, nekdanji diplomat Ernest Petrič, zgodovinarka in publicistka Alenka Puhar, politik Janez Janša, nekdanji politik in pisatelj Dimitrij Rupel, duhovnik in teolog Ivan Štuhec, nekdanji politik in profesor Žiga Turk ter direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in številni drugi.
Ideja za zbornik je nastala lansko jesen v okviru ožjega odbora Katedrale svobode, kjer so med septembrom in oktobrom 2024 razpravljali o prihodnjih aktivnostih. Iz teh srečanj se je rodila zamisel o zbirki novih prispevkov za slovenski pomladni program, ki naj bi služila kot začetek novega obdobja premislekov in akcij za prihodnost Slovenije.
Peter Jambrek je poudaril:” ‘Soglasje za zgodovinski trenutek’ spominja na 57. številko Nove revije s podnaslovom ‘Prispevki za slovenski nacionalni program’. Obe publikaciji sta se pojavili v ključnih zgodovinskih trenutkih. Nova revija 57 je napovedala osamosvojitev in ustanovitev demokratične države Slovenije. Skoraj štirideset let pozneje tudi ta zbornik zaznava prelomni čas.”
Dodal je, da so v knjigi predstavljene korenite in sorazmerno radikalne rešitve, ki pa niso vedno v sozvočju s trenutno politično usmeritvijo vlade.
Demokracija, ideje in kultura dialoga
Eden izmed avtorjev Žiga Turk, je opozoril na trenutno krizo kakovostne javne razprave: “Zdi se, kot da smo v prostoru izumirajoča vrsta. Kakovostne knjige pogosto zamenjujemo za filmčke, ki dosegajo več ljudi, a ne kakovostno. Demokracija je več kot algoritem všečkov. Je tekmovanje idej, ne v stilu performansa, temveč v poglobljenosti in argumentaciji. Demokracija, ki je zgolj odmev čustev, postane ranljiva za cenen populizem in moralno teatralnost, ki nagovarja čustva brez odgovornosti, brez akcije in truda.”
Turk je izpostavil nevarnosti površinskih političnih odločitev, ki temeljijo na čustvenih razpoloženjih: “Smo izumirajoča vrsta, ki pa še vedno verjame v razum. Verjamemo, da je demokracija v svojem bistvu preudarna, liberativna, dialoška.”
Glavne teme in izzivi Slovenije po letu 1991
V zborniku so poudarjene ključne teme, s katerimi se Slovenija sooča:
-
Nedokončana tranzicija in breme preteklosti: Kljub formalni demokraciji ostaja Slovenija razdeljena družba, ki se ni spravila z zablodami svoje preteklosti.
-
Šibka vladavina prava in sistemska korupcija: Institucije, kot so sodstvo, tožilstvo in policija, še vedno ne delujejo učinkovito, kar je povezano z nedokončano tranzicijo.
-
Kriza vrednot in družbena polarizacija: Pomanjkanje zaupanja v politične strukture in močna ideološka delitev ovirata sodelovanje.
-
Gospodarska neučinkovitost in potreba po reformah: Prevelika odvisnost gospodarstva od države, birokratizacija in neučinkovit zdravstveni sistem so ključni problemi.
-
Demografska zima in socialni izzivi: Nizka rodnost in staranje prebivalstva predstavljata resen izziv.
Predlagane rešitve:
- Dokončanje tranzicije in narodna sprava na temelju resnice ter etičnega horizonta družbe.
- Krepitev vladavine prava in boj proti korupciji z uvedbo meritokratskega sistema.
- Celovite reforme javnega sektorja, predvsem zdravstva in socialne politike, ter znižanje davkov in prispevkov za spodbujanje podjetništva.
- Prenova vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo spodbujal kritično mišljenje.
Med govorniki je bil tudi Borut Pahor, ki je dejal, da je Slovenija v času, ko je čutiti izpraznjenost. “Mislim, da je nastopil čas, da se pokažejo nove smeri. Upam, da bo širša javnost posegla po zborniku in ga prelistala,” je dejal in še poudaril, da je Slovenija premalo podjetna.
V nadaljevanju so spregovorili še Janez Cigler Kralj, ki je opozoril na demografski problem, dr. Tina Bergant na ohranjanje slovenstva ter Anže Logar, ki je izpostavil, da je situacija še težja kot v času izdaje Nove revije 57.
Janez Janša pa je je poudaril pomen naslova zbornika: “Opazil sem spremembo v podnaslovu sedanjega zbornika in Revije 57. Sedanji podnaslov je ‘Novi prispevki za slovenski pomladni program’, ne ‘slovenski nacionalni program’. Ta zbornik ima zožano ambicijo in menim, da bi moral biti naslov jasen. Ideje niso zgolj politične, temveč so del nacionalnega programa. Slovenija bo boljša, ko bodo te ideje uresničene.”
Zaključil je z mislijo, da je slovenski narod šel skozi številne preizkušnje, napovedovali so mu izumrtje, a se je vedno našla skupina ljudi, ki se je temu zoperstavila. Tudi sedaj bo tako. “Smo na točki boja za resnico. V vojni za Slovenijo smo zmagali. Kulturna vojna pa še traja. In to vojno moramo dobiti – v skladu s plebiscitno odločitvijo Slovencev leta 1990.”
Dimitrij Rupel pa je v zaključku slavnostne prireditve izpostavil pomen predaje znanja naslednjim generacijam: “V zborniku so izročila tistim, ki prihajajo. Bistveno je, da najdemo nove premisleke pred novimi vojnami, ki niso daleč.”
Med avtorji prispevkov za zbornik, ki je naprodaj po 55 evrov, sta tudi dva člana uredništva Demokracije. Urednik dr. Metod Berlec je prispeval članek o demografiji in migracijah, novinar Gašper Blažič pa je o narodni spravi spregovoril z nekoliko bolj pričevanjskega vidika.
